Šentjurski FTA z informacijsko prenovo povečuje preglednost proizvodnje

Šentjurski FTA z informacijsko prenovo povečuje preglednost proizvodnje
Šentjurski FTA z informacijsko prenovo povečuje preglednost proizvodnje
  06.05.2020  |  11:47
Čas branja: 5 min
Digitalno načrtovanje proizvodnje jim bo prineslo večjo učinkovitost in odzivnost pri pripravi ponudb

Proizvajalec elektronskih vezij in sklopov FTA iz Šentjurja pri Celju vsako leto izdela od dva do tri milijone različnih vezij za industrijo, avtomobilsko industrijo, proizvajalce LED-razsvetljave, gospodinjskih aparatov in športnih pripomočkov ter telekomunikacije. Pred dvema letoma so se skupaj s solkanskim ponudnikom informacijskih rešitev in storitev Business Solutions lotili informacijske prenove, s katero bodo med drugim povečali transparentnost proizvodnega procesa in kupcem omogočili vpogled v napovedi dobav končanih izdelkov.

Dnevno izdelajo tudi več tisoč tiskanin

Glavni trgi podjetja FTA so poleg Slovenije še Nemčija, Francija, Anglija, Avstrija in Belgija, je povedal Gregor Blatnik, direktor podjetja, in pojasnil, da tiskana vezja izdelujejo na dveh linijah za površinsko montažo miniaturnih elektronskih elementov SMT z zmogljivostjo do 25 tisoč komponent na uro. »Letno kupcem opremimo od dva do tri milijone različnih vezij. Serije se gibljejo od nekaj deset kosov pa do več sto tisoč kosov. Dnevno lahko izdelamo tudi več tisoč tiskanin.«

Po sogovornikovih besedah se je družba, ki deluje od leta 2003, razvila v močnega ponudnika storitev elektronske proizvodnje ali na kratko EMS (Electronic Manufacturing Services). »Storitve FTA se razlikujejo od konkurenčnih ponudnikov predvsem v celovitosti, saj lahko kupcem ponudimo celosten servis izdelave elektronskih vezij. Naša glavna prednost je povezanost med razvojem in proizvodnjo, saj lahko zaradi odličnega poznavanja tehnologije izdelke optimiziramo do podrobnosti. Naslednji pomemben del je tudi testiranje izdelkov. Podjetje je opremljeno s sodobno opremo, ki je potrebna za testiranje izdelkov, kar zagotavlja njihovo kakovost in robustnost,« je poudaril Blatnik.

Velik pomen informacijske tehnologije

Na vprašanje, kakšno vlogo ima v proizvodnji in drugih poslovnih procesih informacijska tehnologija, sogovornik odgovarja, da jim ta omogoča načrtovanje vseh izdelkov skozi proizvodnjo in v naslednji fazi tudi načrtovanje virov, se pravi ljudi, strojev … »Zagotavlja nam sledenje vsega materiala že od naročila pa do prihoda v podjetje, kjer je ves material slikan, ter nato do pakirne količine natančno sledenje, kdaj in v katerem izdelku je uporabljen. Vsak izdelek in material sta opremljena z unikatno številko, kar nam omogoča poznejše analize in sledljivost. Sledimo tudi vsem časom, ki so v proizvodnji porabljeni za izdelavo izdelka. S tem zagotavljamo stoodstotno sledenje izdelka in materiala skozi proizvodnjo, kar je izredno pomembno za raven kakovosti, ki jo ponujamo kupcu. Hkrati imamo vzdrževanje strojev v proizvodnji in usposobljenost ljudi za posamezne operacije vodena skozi informacijski sistem, kar bi bilo pri vsej tej količini različnih izdelkov skoraj nemogoče brez sistema.«

Več izzivov v proizvodnji

Prenove informacijskega sistema so se leta 2018 lotili skupaj s solkanskim ponudnikom informacijskih rešitev in storitev Business Solutions. »Prepričali so nas s prijaznostjo in rešitvami, ki so narejene po meri naročnika. Izredno dobra ekipa, ki zna poslušati zahteve in jih potem tudi uresničiti. Ne ustrašijo se niti kompleksnejših izzivov,« je izbiro izvajalca pojasnil Gregor Blatnik.

Kako s svojega stališča vidijo največje izzive v proizvodnji FTA, je Uroš Brešan, vodja projektov v podjetju Business Solutions, pojasnil tako: »V proizvodnji podjetja FTA je izzivov več, in sicer je nekaj teh obvladovanje zaloge komponent in zaloge polizdelkov po proizvodnih operacijah. Vedeti je denimo treba, katere operacije je še treba narediti na določenem polizdelku v zalogi, in poznati točno fizično lokacijo polizdelka v proizvodnem skladišču. Izziv v proizvodnji je tudi zagotavljati pravočasno in točno naročanje komponent glede na trenutne potrebe in načrt prodaje ter načrtovanje virov v proizvodnji. Vnaprej morajo denimo vedeti, koliko poslov lahko sprejmejo v prihodnosti in kako bodo ti vplivali na njihove vire. Pomembno je tudi obvladovanje stroškov proizvodnje glede na določen projekt. Poleg naštetega so tu še dodatne posebnosti pri sestavljanju elektronskih vezij. Kot denimo vodenje, koliko ur je lahko določena komponenta v proizvodnji, napredno odpravljanje napak v proizvodnem procesu, beleženje, koliko je bilo napak, za poznejšo optimizacijo proizvodnega procesa, evidence dokumentacije v proizvodnji, redno in izredno vzdrževanje strojev ter orodij, razne meritve v proizvodnem okolju, kot so temperature skladišča, vlaga … Eden izmed večjih izzivov je tudi pilotna uvedba digitalnega dvojčka.«

Kot je pojasnil Brešan, sta med rešitvami Business Solutions, ki jih trenutno uporabljajo v podjetju FTA, poslovnoinformacijski sistem (ERP) Dynamics Business Central (gre za naslednika oziroma nadgradnjo poslovnoinformacijskega sistema Dynamics NAV) in rešitev za vodenje časa zaposlenih AllForTime, uvajajo pa tudi sistem za upravljanje dokumentov.

Koristi, ki jih te rešitve prinašajo v proizvodnji in pri poslovanju podjetja na splošno, je Uroš Brešan strnil tako: »Glede na prejšnji sistem je z uvedbo poslovnoinformacijskega sistema Dynamics Business Central zagotovljena sledljivost materiala, vgrajenega v izdelke, uvedeno je tudi sledenje zaloge miniaturnih elektronskih komponent po pakirnih enotah. Zaradi velikega števila različnih, a podobnih materialov oziroma komponent je bilo dodatno uvedeno pridobivanje podatkov oziroma atributov artikla iz baze elektronskih komponent prek spletnih storitev. Ko bo ERP Dynamics Business Central uveden v celoti, bo zagotovljeno, da bo vsak končni izdelek imel določeno serijsko številko, prek katere bo mogoče točno vedeti, iz katerih pakirnih enot so bile vgrajene komponente. V drugi fazi se uvaja tudi točno sledenje časov posameznih operacij v proizvodnji. Eden izmed ciljev uvedbe ERP je tudi boljši pregled nad zalogami in nabavo ter načrtovanje virov (strojev in delavcev) v proizvodnji.«

Cilj digitalno načrtovanje proizvodnje

Kot je povedal direktor FTA Gregor Blatnik, glede na trenutne razmere na trgu še niso naredili podrobne analize učinkov informacijske prenove na posameznih sklopih dodelav ali povezav zaradi avtomatizacije. »Smo pa pri posameznih izdelkih že opazili odstopanja od ponudb in takoj začeli optimizacijo. S tem smo se izognili finančnim izgubam na izdelku.«

Ob tem je dodal, da je ciljno stanje na področju informacijske tehnologije digitalno obvladovanje načrtovanja proizvodnje, kar bo prineslo večjo učinkovitost in odzivnost pri pripravi ponudb, ter poslovna informatizacija proizvodnje z EPR v oblaku. »S tem se bo povečala transparentnost proizvodnega procesa in kupcem omogočil vpogled v napovedi dobav končanih izdelkov, spremljanje odzivnosti in realnosti kalkulacij. Poslovna strategija podjetja predvideva vpeljavo industrije 4.0 z avtonomno prilagodljivo proizvodnjo, ki se v skoraj realnem času samooptimizira, samoprilagaja in uči,« je povedal sogovornik.

Na vprašanje, kako informacijska tehnologija FTA pomaga pri doseganju boljših rezultatov poslovanja, je odgovoril: »Informacijska tehnologija ima veliko vlogo pri doseganju pomembnih prihrankov pri načrtovanju in povečanju transparentnosti procesov realizacije. Omogoča nam hitrejši pretok informacij, da imamo ob danem trenutku in ob pravem času na voljo prave podatke za hitrejšo analizo in prilagoditev danim razmeram. Pomaga nam denimo pri načrtovanju procesa proizvodnje (transparentno in bolj obvladljivo z možnostjo optimizacije), napovedi roka dobav vseh komponent za posamezen izdelek, obvladovanju zalog, projektnem vodenju (hitrejša priprava ponudb), grafičnem prikazovanju najpomembnejših kazalnikov podjetja (zajem ključnih podatkov poslovanja za hitrejši odziv na morebitne spremembe, prihodnje naložbe in pripravo strategije), obvladovanju plačilnega prometa (terjatve, obveznosti), brezpapirnem poslovanju ter kadrovanju in plačah (stimulativno okolje, razvoj kadrov).«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (reportaža) Tako v Zrečah GKN Driveline milijonom avtomobilov pomaga vrteti kolesa

V podjetju na leto izdelajo več kot pet milijonov homokinetičnih in tripodnih zglobov ter dva milijona polgredi, ki na pogonska kolesa...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (Anketa) Kakšen pospešek daje digitalizaciji pandemija

V prihodnje bodo procesi še bolj podprti z digitalnimi tehnologijami; zapiranje in prestavljanje razpisov je zadnja stvar, ki jo...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Oddaljeni dostop do proizvodnih omrežij - bistveni element pri vpeljavi koncepta digitalizacije v proizvodnji

Zagotavljanje varnosti proizvodnega omrežja oziroma omrežja OT je krožni proces, sestavljen iz treh večjih sklopov

Tovarna
Novice
Novice NEMS sistemi za industrijo prihodnosti

Nanoelektromehanski sistemi oziroma NEMS tehnologije prinašajo velik napredek v smislu ekstremne miniaturizacije, večje zanesljivosti...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Varen oddaljeni dostop za industrijska okolja

Industrijski nadzorni sistemi so ključni pri avtomatizaciji, a so hkrati tudi pomembna tarča za napadalce

Tovarna
Novice
Novice O dobrih praksah pametnih tovarn 20. oktobra

Prek konkretnih primerov in izkušenj uspešnih podjetij bodo udeleženci dogodka dobili koristne informacije o uvajanju rešitev...