Z upravljanjem časa zaposlenih do večje produktivnosti v proizvodnji in na terenu

Z upravljanjem časa zaposlenih do večje produktivnosti v proizvodnji in na terenu
Z upravljanjem časa zaposlenih do večje produktivnosti v proizvodnji in na terenu
  05.12.2019  |  13:45
Čas branja: 8 min
Zaradi spremljanja delovnega časa po delovnih nalogih je mogoče precej realno oceniti, koliko vloženega dela bo zahteval posamezen projekt

S spremljanjem delovnega časa zaposlenih po segmentih oziroma posameznih opravilih lahko podjetje ugotovi, katera področja lahko izboljša. Pa tudi, koliko je prostega teka, ki se ga da bolje izkoristiti.

Tako poudarja Tone Stanovnik, direktor in ustanovitelj podjetja Špica International. V nadaljevanju predstavljamo izkušnje z upravljanjem delovnega časa v podjetjih Varis Lendava, Roto in Clengrad.

Laže načrtujejo in obvladujejo izvedbo poslov in proizvodne procese

»Upravljanje delovnega časa zaposlenih je pomembno med drugim tudi zato, da laže načrtujemo in obvladujemo izvedbo pridobljenih poslov in proizvodne procese, pa tudi za načrtovanje pridobivanja novih poslov,« je povedala Sabina Sobočan, direktorica in solastnica podjetja Varis Lendava.

Lendavska družba, ki zaposluje 250 ljudi, je specializirana za izdelavo gotovih kopalnic in se po obsegu poslovanja uvršča med prve tri največje proizvajalce tovrstnih izdelkov v Evropi. Med njihovimi kupci so prestižne hotelske verige po vsem svetu, denimo Sheraton, Motel One, Holliday Inn Express, Inter City, Hampton by Hilton, Ibis … Konkurenčna prednost podjetja, ki 99 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih, je vgrajen lahki samozgoščevalni beton iz lastne betonarne. Za letos so v Varisu načrtovali čiste prihodke iz prodaje v višini 30 milijonov, predlanskim so jih ustvarili pol manj. Konec leta 2018 so imeli podpisanih pogodb za več kot 4.500 gotovih kopalnic. Ta pozitivni trend se nadaljuje tudi letos.

Izjemno prožni pri izpolnjevanju naročil

»Delujemo v gradbeništvu, kjer se je treba nenehno prilagajati in kjer na sam potek gradnje lahko vpliva niz nepredvidljivih dogodkov. Zato je načrtovanje in optimiziranje proizvodnega procesa in znotraj tega načrtovanje delovne sile zelo pomembno. Ko podpišemo pogodbo in dobimo terminski načrt, se lahko zgodi, da ta ne drži stoodstotno, saj je njegova izvedba odvisna od številnih drugih dejavnikov. Zadnje čase se dogaja tudi to, da kupci z nami podpišejo pogodbe tudi za leto vnaprej zato, da si zagotovijo Varis kot kakovostnega in zanesljivega dobavitelja gotovih kopalnic. Kar pomeni, da terminski plan, ki ga dobimo, že na začetku ne drži in moramo biti zato pozneje pri izpolnjevanju naročil izjemno prožni. Nekaj manevrskega prostora sicer imamo, ampak ne veliko. Izvedba posla je odvisna tako od zasedenosti zmogljivosti, dobavnih rokov materialov in seveda od razpoložljivosti zaposlenih,« je izziv pri upravljanju časa zaposlenih opisala Sabina Sobočan.

In dodala, da nameravajo prihodnje leto spremljanje delovnih operacij v proizvodnji digitalizirati. »S tem bomo v proizvodnji nekoliko povečali produktivnost, predvsem pa optimizirali proizvodni proces,« je poudarila.

Ob povišanju plač pozornost tudi upravljanju časa

»Ker smo ob meji, smo nekoliko posebni. Ker smo ob meji, smo morali plače precej povišati, saj jih zaposleni primerjajo s tistimi v sosednji Avstriji. Tako smo jih v letu dni povišali za približno 20 odstotkov. Ob tem pa hkrati delali tudi pri upravljanju časa zaposlenih in s tem tudi za doseganje večje produktivnosti,« je povedal Štefan Pavlinjek, direktor in solastnik podjetja Roto.

Roto je prekmurska multinacionalka, ki jo sestavlja 13 podjetij, od tega šest proizvodnih – v Murski Soboti in Puconcih, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji –, in ima zelo raznovrsten proizvodni program, saj izdeluje več kot dva tisoč različnih izdelkov za vrtnarjenje, kmetijstvo, šport, ekologijo in gradbeništvo. Roto je četrti največji svetovni proizvajalec izdelkov iz plastike s tehnologijo rotomodeliranja, kjer je najzahtevnejši izdelek rezervoar za gorivo za motocikle. Te izdelujejo, denimo, za motocikle KTM in Honde, pa tudi za številne proizvajalce traktorjev in drugih delovnih vozil. Že več kot 20 let izdelujejo tudi čistilne naprave, novejše generacije so v celoti plod lastnega znanja. V celotni skupini, ki je s svojimi izdelki navzoča na več kot 50 trgih, je blizu 500 zaposlenih, od tega skoraj 300 v Sloveniji.

Delo organizirali boljše

Zaradi dviga plač so bili v Rotu prisiljeni delo organizirati boljše. »Da je tudi rezultat podjetja boljši in da to lahko zdrži višji strošek dela. Nastopamo namreč na svetovnem trgu, kjer so stroški materiala, surovin, energije in tako naprej za vse bolj ali manj enaki, ob tem da so dajatve v Sloveniji razmeroma visoke. Hkrati prihajamo z Balkana, zaradi česar so naše cene v primerjavi s ponudniki iz zahodnih držav nižje najmanj za deset odstotkov. Da nam pod črto sploh kaj ostane, moramo biti zelo inovativni, da lahko ustvarimo razliko in dobimo posle. Na konkurenčnost podjetja ima čas, ki ga posameznim opravilom namenijo zaposleni, zelo velik vpliv,« pravi Pavlinjek.

In kako jim pri doseganju večje konkurenčnosti pomaga upravljanje časa zaposlenih? »Naši zaposleni delujejo po načelu, da so samostojni podjetniki. Se pravi, da so tisti v proizvodnji plačani na kos ali od predelanega kilograma materiala, tisti v komerciali od prodaje, ki jo ustvarijo, tisti v skladišču od obsega blaga, ki je šlo skozi skladišče, šoferji na kilometer in tako naprej. Naša naloga pri tem pa je, da z optimizacijo procesov poskrbimo, da je čas zaposlenih dobro izkoriščen in je učinek dela čim večji. Da lahko delavec dobro zasluži, korist pa ima tudi lastnik,« je dejal Štefan Pavlinjek.

Delovni čas zaposlenih spremljajo ločeno po segmentih

»Delovanje našega podjetja je razdeljeno v tri segmente, in sicer industrija, terenski delavci in administracija v pisarnah. Po segmentih ločeno spremljamo tudi delovni čas zaposlenih, pri tem pa za evidenco delovnega časa uporabljamo rešitev Špice International,« je povedala Snežana Bokan Kuprivec, vodja kadrovske, pravne in administrativne službe v podjetju Clenagrad.

Ljutomerski Cleangrad izdeluje certificirane čiste prostore, kar pomeni, da so kovinskopredelovalno podjetje, ki predvsem iz aluminija izdeluje panele, okna in vrata ter jih z lastnimi monterji tudi vgrajuje. Prostori morajo biti čim bolj pralni, površine pa gladke, s čim manj robovi, da je kar najmanj možnosti za nabiranje prahu, bakterij, virusov … Vsako leto pripravijo okoli 130 projektov za deset kupcev, med temi so farmacevtska podjetja, kot sta Pfizer in Novartis-Alcon, pa tudi GSK, Schering-Plough, Octapharma, Novartis, Johnson & Johnson, Merck Sharp & Dohme … Izdelavi čistih prostorov so že pred časom dodali izdelavo podrobnih načrtov za čiste prostore, kar pomeni, da čiste prostore optimizirajo tako v korist naročnika kot procesov Cleangrada. V družbi je 130 zaposlenih, od tega v proizvodnji 35, na terenu pa 60.

Delovni čas beležijo tudi po delovnih nalogih

»Vsak zaposleni prek registracijskega sistema evidentira svoj delovni čas, tako v industriji, na terenu kot v režiji. Zagotovili smo, da ima vsak vodja monterske ekipe na terenu tablični računalnik, v katerega vnaša delovne naloge in njihovo izvajanje beleži tudi po delovnih urah zaposlenih. Enako tudi vodje v proizvodnji spremljajo, koliko časa so delavci delali pri posameznem projektu,« je povedala Snežana Bokan Kuprivec. V proizvodnji so evidentiranje delovnega časa po delovnih nalogih oziroma projektih uvedli poleti 2017, na terenu pa v začetku prejšnjega leta.

Zaradi takšnega spremljanja delovnega časa lahko v Celangradu pri pripravi ponudb precej realno ocenijo, koliko vloženega dela bo zahteval posamezen projekt. »Realnejše so ocene, kakovostnejša je ponudba, ki jo pripravimo, kar je pri prodaji zelo pomembno,« je poudarila. In dodala, da takšno spremljanje delovnega časa vnaša red pri delu in pomaga tudi pri optimizaciji procesov.

Veliko lahko naredimo pri času

»Čas je del formule za produktivnost. Produktivnost je določena kot rezultat, deljen s časom. In v časih, v katere se svet vrti, to je v potencialno gospodarsko krizo, je jasno, da zgornjega dela formule ne bo mogoče več tako hitro povečevati, da bo rezultat v prihodnje bolj stabilen, lahko pa veliko naredimo pri spodnjem delu formule, pri času,« razlaga Tone Stanovnik, direktor in ustanovitelj podjetja Špica International.

Špica International je eno izmed večjih in uspešnejših slovenskih informacijskih podjetij, ki se ukvarja z upravljanjem oskrbnih verig oziroma logistiko in rešitvami za upravljanje človeških virov oziroma časa zaposlenih. Z njimi, denimo, omogočajo natančno in avtomatizirano evidenco navzočnosti in dela tudi brez klasičnih terminalov. Njihova aplikacija, ki deluje v oblaku na Microsoftovi platformi AZURE, obračunava delovne ure, čas pa razporeja tudi po projektih oziroma strankah. Skupaj z Microsoftom Slovenija prihodnji teden pripravljajo dogodek z naslovom Dvig produktivnosti se začne pri upravljanju delovnega časa. Na dogodku bodo predstavili orodja za izboljšanje delovne produktivnosti, uspešne zgodbe podjetij ter osvetlili zakonodajne in poslovne vidike upravljanja delovnega časa.

Do enakega rezultata v krajšem času

Kot pravi Tone Stanovnik, digitalna preobrazba lahko obrne poslovni model podjetja, ki lahko enak rezultat zato doseže v precej krajšem času. »V časih, ki prihajajo, bodo morala podjetja intenzivno razmišljati, kako lahko enake rezultate dosežejo v krajšem času in izboljšajo produktivnost. Ob tem pa pozornost posvetijo tudi ljudem, da ti ne bodo preobremenjeni in jim bo čas ostal tudi za družino, zdravje …, kar se mi zdi zelo pomembno,« je poudaril.

In dodal, da lahko s spremljanjem delovnega časa zaposlenih po segmentih oziroma posameznih opravilih podjetje ugotovi, katera področja lahko izboljša, koliko je prostega teka, ki se ga da bolje izkoristiti. »Z boljšim načrtovanjem lahko naredite tudi veliko boljšo razporeditev sodelavcev,« je dejal Tone Stanovnik.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (reportaža) Tako v Zrečah GKN Driveline milijonom avtomobilov pomaga vrteti kolesa

V podjetju na leto izdelajo več kot pet milijonov homokinetičnih in tripodnih zglobov ter dva milijona polgredi, ki na pogonska kolesa...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (Anketa) Kakšen pospešek daje digitalizaciji pandemija

V prihodnje bodo procesi še bolj podprti z digitalnimi tehnologijami; zapiranje in prestavljanje razpisov je zadnja stvar, ki jo...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Šentjurski FTA z informacijsko prenovo povečuje preglednost proizvodnje

Digitalno načrtovanje proizvodnje jim bo prineslo večjo učinkovitost in odzivnost pri pripravi ponudb

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Oddaljeni dostop do proizvodnih omrežij - bistveni element pri vpeljavi koncepta digitalizacije v proizvodnji

Zagotavljanje varnosti proizvodnega omrežja oziroma omrežja OT je krožni proces, sestavljen iz treh večjih sklopov

Tovarna
Novice
Novice NEMS sistemi za industrijo prihodnosti

Nanoelektromehanski sistemi oziroma NEMS tehnologije prinašajo velik napredek v smislu ekstremne miniaturizacije, večje zanesljivosti...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Varen oddaljeni dostop za industrijska okolja

Industrijski nadzorni sistemi so ključni pri avtomatizaciji, a so hkrati tudi pomembna tarča za napadalce

Tovarna
Novice
Novice O dobrih praksah pametnih tovarn 20. oktobra

Prek konkretnih primerov in izkušenj uspešnih podjetij bodo udeleženci dogodka dobili koristne informacije o uvajanju rešitev...