(intervju) Digitalna preobrazba je tekma, ki jo je treba dobiti

(intervju) Digitalna preobrazba je tekma, ki jo je treba dobiti
(intervju) Digitalna preobrazba je tekma, ki jo je treba dobiti
  08.11.2019  |  13:30
Čas branja: 8 min
Pot digitalne preobrazbe ni samo tehnološka, temveč predvsem poslovna in kulturna, poudarja Mitja Kolbe, svetovalec za digitalno preobrazbo v družbi Microsoft Slovenija

Tehnologije, ki omogočajo zbiranje velike količine podatkov, na primer internet stvari, razvoj algoritmov umetne inteligence in dostop do procesorske moči v oblaku za učenje modelov strojnega učenja, so temelji trenutne industrijske revolucije, pravi Mitja Kolbe, svetovalec za digitalno preobrazbo v družbi Microsoft Slovenija.

Proizvodna podjetja so na pragu velikih priložnosti za nesluten razvoj svojega področja in hkrati pred velikimi izzivi, dodaja. V vse bolj globaliziranem poslovanju postaja prostor za srednje uspešna podjetja vse manjši in vse manj stabilen.

Kako daleč so proizvodna podjetja pri uvajanju interneta stvari?

Ugotovitve nedavne študije, ki jo je Microsoft opravil z več kot tri tisoč ključnimi odločevalci v večjih globalnih proizvodnih podjetjih, da bi ugotovil, kako ta vpeljujejo internet stvari (IoT) v svoja okolja, kažejo, da jih 87 odstotkov že izvaja projekte z IoT. Najpogostejši primeri so avtomatizacija (večja produktivnost, nižji stroški na enoto proizvoda), zagotavljanje kakovosti in skladnosti izdelkov, načrtovanje proizvodnje, logistika oskrbne verige ter varnost in zdravje pri delu v tovarni.

Kaj pa v Sloveniji?

Medtem ko je še pred nekaj leti veljalo, da so podjetja v Sloveniji slabo pripravljena na digitalno preobrazbo – tako je pokazala raziskava AT Kearneyja, izvedena v sodelovanju z Združenjem Manager –, je danes občutek drugačen.

V Sloveniji podjetja preizkušajo tehnologije in uvajajo predvsem pilotne projekte IoT. V praksi to pomeni, da želijo preizkusiti tehnologije, doseči hitre učinke (quick-wins).

Ker je pri teh projektih ponavadi težko vnaprej opredeliti natančno povrnitev naložbe, imajo podjetja v Sloveniji precej izzivov s potrjevanjem projektov in namenjanjem finančnih sredstev za njihovo izvedbo.

Poleg tega pri nas v splošnem še ni zelo razširjena kultura agilnega preizkušanja, ki zahteva nekaj sredstev za eksperimentiranje oziroma inoviranje. To namreč pomeni tudi sprejetje kulture, ki sprejema neuspehe kot sestavni del poti do preobrazbe. Se pa to spreminja v pravo smer.

Na splošno sicer lahko rečemo, da Slovenija pri digitalni preobrazbi nekoliko zaostaja za nekaterimi državami srednje in vzhodne Evrope, kot so Poljska, Estonija in Češka. Se pa podjetja danes zavedajo, da je digitalna preobrazba tekma, ki jo je treba dobiti.

Izziv, s katerim se še vedno spopadajo podjetja v Sloveniji, je osvajanje digitalnih kompetenc. Uspešna podjetja se pri tem ne zanašajo zgolj na usposabljanje lastnih kadrovskih virov, temveč se inovativno povezujejo z ekosistemom tehnoloških partnerjev, z zagonskimi podjetji in ponudniki digitalnih platform.

Kaj žene proizvodna podjetja, da se lotevajo projektov IoT?

Vstopna točka, pri kateri se najpogosteje začne IoT, je avtomatizacija. Podjetja za to potrebujejo tako zgodovinske podatke kot podatke v realnem času ter digitalizirane procese za spremljanje, analiziranje in interpretacijo oziroma razumevanje proizvodnih pogojev.

Šele po vzpostavitvi teh temeljnih elementov se podjetja lahko premaknejo naprej, na področja, kot so oddaljeno spremljanje, napovedno (predictive) vzdrževanje ali celo predpisno (prescriptive) vzdrževanje, ki imajo velikanski potencial zniževanja stroškov prek optimizacije proizvodnje in preprečevanju dragih nenačrtovanih zastojev.

Skrb za kakovost in skladnost gresta z roko v roki z varnostjo in zdravjem pri delu. Kakovost in skladnost zagotavljata, da so končni izdelki sprejeti tako od kupcev in kot regulatorjev, da bi preprečili drage zavrnitve ali odpoklice izdelkov.

Učinkoviti proizvodni procesi so praviloma tudi varni in vključujejo avtomatična opozorila, ki delavce samodejno in pravočasno opozorijo o neustreznem delovanju naprav, kar bi lahko vodilo v za delavca nevarne okoliščine.

Kako lahko podjetja IoT uporabijo za svojo konkurenčno prednost?

Ugotovitve Microsoftove raziskave kažejo, da kar 92 odstotkov podjetij meni, da je IoT glavni dejavnik za njihov prihodnji poslovni uspeh. Prepoznavajo priložnost, da prek IoT nenehno dodajajo vrednost svojemu poslovanju, spreminjajo svojo stroškovno sestavo na vse bolj konkurenčnem trgu in identificirajo vzvode za nove vire diferenciacije od konkurence.

IoT je tudi podlaga za boljše in bolj obsežno prilagajanje proizvodov za kupca ter razvoj poslovnih modelov, ki proizvod ponujajo kot storitev (product as a service), pri katerih so končni proizvodi prepleteni z napredno analitiko, ki uporabnikom zagotavlja dodatno vrednost.

V podjetju Schneider Electric, denimo, pravijo, da je IoT velik disruptor v panogi, ki jim omogoča, da so bolj neposredno povezani s svojimi končnimi uporabniki, da sledijo delovanju njihovih naprav in na podlagi tega snujejo nove poslovne modele, ki prinašajo nove prihodke in kupcem omogočajo, da s svojimi napravami počnejo oziroma pridobijo več.

Digitalizacija ni priložnost le za podjetja, temveč tudi za države srednje in vzhodne Evrope. Nedavna raziskava podjetja McKinsey The rise of Digital Challengers ugotavlja, da je deset držav te regije v odličnem položaju, da digitalizacijo izkoristijo kot nov vzvod rasti. Za to pa je pomembno sodelovanje med podjetji in državami v regiji.

Kaj razlikuje podjetja, ki uspešno vpeljujejo IoT in ga uporabljajo kot sredstvo za zmagovanje v konkurenčni tekmi, od tistih, ki jim tega ne uspe izkoristiti?

Najprej je to zavezanost vodstva, ki razume, da IoT zahteva vidna vnaprejšnja vlaganja in ustrezno predpripravo za uspešno dolgoročno izvajanje. Zaveza vodstva se kaže predvsem v opolnomočenju multidisciplinarnih ekip, v katerih sodelujejo poslovne in tehnične funkcije, v hitrem odločanju in v podpori ekipam pri učenju ob neuspelih iniciativah.

Uspešna podjetja umeščajo IoT-iniciative v poslovne in tehnološke strateške načrte, ki ohranjajo fokus ekip na ključnih iniciativah. Zaradi pomanjkanja ustreznih kompetenc sedanjih kadrov podjetja IoT izkoriščajo tudi za to, da bi z inovativnimi projekti pritegnila najboljše talente. Poleg posameznikov uspešna podjetja zgodaj in pogosto v svoje projekte vključujejo ekosistem partnerjev, ki obvladujejo tehnologije, platforme, analitiko, integracijo in, zelo pomembno, tudi varnost.

Uspešne organizacije se zavedajo, da je nagel razvoj tehnologije priložnost za korenito preobrazbo, zato preobrazbe zastavljajo celostno, programsko in z majhnimi, a odločnimi koraki. Pri tem v osrčje postavljajo ljudi, spremembo kulture organizacije ter preobrazbo, pri tem pa tudi uspešno interno komunicirajo.

Kateri so glavni zadržki in ovire, ki proizvodna podjetja zadržujejo pri uvajanju IoT?

Da bi lahko dosegli najboljše učinke, morajo IoT-naprave, procesne kontrolne enote in poslovni procesi delovati na enotni platformi, v katero so povezani prek IP-mreže. S tem postajajo učinki morebitnih kibernetskih napadov toliko bolj obsežni. Podjetja zato skrbi, kako je v IoT-svetu poskrbljeno za varnost, kot temu pravimo v IT-žargonu: od roba do roba (end 2 end). In sicer tako na ravni stroje opreme, programske opreme, naprav, povezav kot tudi oblačnih storitev. Podjetja želijo zlasti preprečiti napade, biti opozorjena za primer nenavadnega dogajanja, ki bi lahko vodilo v varnostni incident, avtomatizirati odzive, če do njega pride, in imeti polno podporo pri odpravi morebitnih incidentov.

Poleg tega podjetja dajejo veliko težo varnosti samih podatkov v smislu lastništva nad podatki ter obvladovanja dostopa do podatkov. Podobno kot ljudje postajamo vse bolj zavestni glede zasebnosti osebnih podatkov v digitalni dobi, tako tudi podjetja gledajo na ustrezno zaščito svojih poslovnih in proizvodnih podatkov.

Uvajanje IoT v podjetjih poleg skrbi za varnost zadržujejo tudi negotova povrnitev finančnega vložka in negotovi učinki, ki naj jih bi ti projekti prinesli. Kar je v razmerah ohlajajočega gospodarstva, ko se podjetja večinoma osredotočajo na razdolževanje in optimizacijo stroškov, še zlasti izziv.

Kako pri Microsoftu podjetjem pomagate na poti digitalne preobrazbe?

Microsoft je v zadnjih petih letih šel skozi korenito preobrazbo in ta pot se uspešno nadaljuje. Pot digitalne preobrazbe namreč ni samo tehnološka, temveč predvsem poslovna in kulturna.

Preobrazba ni enkratni dogodek, ampak nov način delovanja in merjenja uspeha, nov način razvoja, uporabe in ponujanja storitev, ki temeljijo na združevanju podatkov, procesov in ljudi.

Glavni sestavni del digitalne preobrazbe v proizvodnih podjetjih sta tudi računalništvo v oblaku in umetna inteligenca. Microsoft gradi in ponuja platformo, ki organizacijam zagotavlja vse potrebne elemente digitalne preobrazbe. Še več, podjetjem Microsoft in partnerska podjetja pomagamo na celotni poti: od opredelitve ciljev in načrta digitalne preobrazbe, izvedbe pilotnih projektov, uvajanja inovacijske kulture, sprejetja novih metod dela do upravljanja sprememb.

Kaj je cilj dogodka Tovarna prihodnosti, ki ga pripravljate 27. novembra?

Cilj dogodka je vzpostaviti forum za izmenjavo dobrih praks, kjer bodo podjetja predstavila praktične primere, udeleženci pridobili nove ideje ter medsebojno izmenjali svoje izkušnje. Na dogodku bo na voljo tudi demo kotiček, na katerem bo možno preizkusiti nove tehnologije.

Pred nedavnim sem prebral izjavo arhitekta in oblikovalca Primoža Jeze, ki pravi, da »slovenska industrija temelji na polizdelkih, ki ne prinašajo kakovostnega dobička, zaradi česar se utapljajo v čezmerno slabo plačanem delu«. Menim, da so slovenska proizvodna podjetja v odličnem izhodišču, da izkoristijo priložnosti industrijske revolucije in se spretno zavihtijo v višjo orbito poslovanja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (reportaža) Tako v Zrečah GKN Driveline milijonom avtomobilov pomaga vrteti kolesa

V podjetju na leto izdelajo več kot pet milijonov homokinetičnih in tripodnih zglobov ter dva milijona polgredi, ki na pogonska kolesa...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (Anketa) Kakšen pospešek daje digitalizaciji pandemija

V prihodnje bodo procesi še bolj podprti z digitalnimi tehnologijami; zapiranje in prestavljanje razpisov je zadnja stvar, ki jo...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Varen oddaljeni dostop za industrijska okolja

Industrijski nadzorni sistemi so ključni pri avtomatizaciji, a so hkrati tudi pomembna tarča za napadalce

Tovarna
Novice
Novice O dobrih praksah pametnih tovarn 20. oktobra

Prek konkretnih primerov in izkušenj uspešnih podjetij bodo udeleženci dogodka dobili koristne informacije o uvajanju rešitev...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo SID banka financirala in zavarovala 350 milijonov evrov različnih poslov

Slovenskim podjetjem 200 milijonov evrov likvidnostnih posojil in 150 milijonov evrov zavarovalnih ter pozavarovalnih poslov SID banke v...