Industrijsko brezžično omrežje 5G – zanesljivo povezani v milisekundi

Industrijsko brezžično omrežje 5G – zanesljivo povezani v milisekundi
Industrijsko brezžično omrežje 5G – zanesljivo povezani v milisekundi
  21.08.2019  |  12:10
Čas branja: 5 min
Velika industrijska in tehnološka podjetja se izjemnih možnosti industrijskega brezžičnega omrežja 5G zavedajo že lep čas

Peta generacija brezžičnih omrežij je ena izmed najbolj vročih tematik za končne uporabnike, vendar zelo malo govorimo o industrijskem omrežju 5G, po katerem je že zdaj veliko povpraševanja in potreb v vseh industrijskih panogah. Razlog je zelo preprost: trenutno so proizvodne naprave in tovarne povezane z različnimi fiksnimi kabelskimi povezavami in zaradi novega komunikacijskega standarda 5G bi bile te povezave hitrejše, učinkovitejše in bolj zanesljive.

Vse hitrejši razvoj digitalizacije in rešitve, ki jih prinaša industrija 4.0, ustvarjajo pametne tovarne, ki potrebujejo najboljšo povezanost vseh naprav in lokacij v čim krajšem času in z zmogljivostmi, ki jih brezžična omrežja, ki jih uporabljamo danes, ne morejo zanesljivo zagotavljati. Industrijski internet stvari (angl. Industrial Internet of Things - IIoT) vodi vse bolj pametne tovarne k večji prožnosti in s tem produktivnosti.

Kaj zmore 5G?

5G je brezžično omrežje, ki bo povezalo vse: od avtomatskega regalnega skladiščenja do produkcijskih robotov, klimatskih naprav, nadzornih sistemov in podobno. Izjemno zmogljivo in celovito omrežje bo omogočilo nadzor proizvodnega obrata brez kakršnegakoli fiksnega kabla. Omrežje bo robustno in zelo hitro odzivno, hkrati pa bo ponujalo velike pasovne širine.

5G je zanimiv za vse industrijske panoge: avtomobilsko, kemično ali proizvodnjo elektronskih komponent. Omogočalo bo izmenjavo podatkov, generiranih na eni izmed milijon naprav IIoT, lociranih na področju tovarniškega kompleksa s površino enega kvadratnega kilometra. To pomeni resnično ogromno površino, ki bo uresničevala zahteve proizvodne linije, zajem merilnih podatkov na tej liniji in tudi nadzor na primer avtomatskih mobilnih robotov. Izjemni odzivni časi se merijo v milisekundah in bodo omogočali vpeljavo varnostnih mehanizmov za zaščito opreme in ljudi. Po drugi strani pa povečana pasovna širina ponuja dodatne možnosti uporabe virtualne realnosti, kot je nova raven interakcije človeka s strojem.

Trije scenariji vpeljave omrežja 5G

Vpeljava pete generacije brezžičnih omrežij lahko poteka po različnih scenarijih, ki vsak zase vključuje specifične tehnologije, kar je velika prednost za industrijski svet, ki ima veliko specifičnih potreb.

eMBB (Enhanced Mobile Broadband)

Scenarij vpeljave 5G-omrežja eMBB je namenjen aplikacijam, ki zahtevajo visoko pasovno širino in propustnost ter hkrati globalno razpoložljivost. V industrijskem segmentu so take potrebe na primer na področju virtualne resničnosti za podporo inženirjem na terenu (na primer za očala za virtualno resničnost).

URLLC (Ultra-Reliable Low-Latency Communication)

Za industrijsko zahtevne aplikacije je poleg razpoložljivosti komunikacij enako pomemben dejavnik tudi latenca, kar je največja prednost scenarija URLLC, ki omogoča visoko zanesljivost nizke latentnosti komunikacije. Ta scenarij zagotavlja visoko razpoložljivost, kot tudi reakcijske čase, krajše od ene milisekunde. Tipični primeri uporabe tega so na področju mobilnih robotov, avtomatsko vodenih vozil, varnostnih aplikacij in podobno.

mMTC (Massive Machine-Type Communication)

Ta scenarij zagotavlja izjemno povezljivost velikega števila naprav na razmeroma majhnih področjih. Tipično področje je komunikacija naprav IIoT, kjer poteka konstantna komunikacija med napravami v daljših intervalih, kar pomeni tudi manjšo potrebo po pasovni širini.

Referenčna količina naprav, ki jih lahko po tem scenariju povežemo, je do milijona naprav na površini enega kvadratnega kilometra, kar je seveda občutno več kot v prejšnjih generacijah mobilnih omrežij ali katerih drugih brezžičnih tehnologij. To je izjemnega pomena za industrijska področja, kjer potrebujemo veliko količino nadzornih podatkov za spremljanje proizvodnih procesov.

Dodatna prednost je tudi v porabi energije v omrežjih 5G, ki bo manjša kot pri predhodnih omrežjih, kar seveda tudi pozitivno vpliva na upravljanje stroškov.

Kdaj bo 5G zaživel v praksi?

Kljub optimističnim napovedim tehnologija 5G še ni univerzalno razpoložljiva. Mednarodna organizacija za standardizacijo 3GPP (3rd Generation Partnership Project) je konec leta 2018 objavila standard 5G za komercialno uporabo, vendar so specifični segmenti (med njimi sta najpomembnejša R16 in R17) za industrijsko uporabo še v pripravi in ju pričakujemo do konca leta 2020. Sočasno poteka razvoj za zasebno uporabo frekvenčnega pasu 5G za industrijske potrebe. V Nemčiji je že potrjeno, da se bodo stomegaherčni frekvenčni pasovi (od 3,7 do 3,8 gigaherca) uporabljali za industrijo in vzpostavitev njihovih lokalnih omrežij 5G. Za to je odgovorna oziroma zaslužna organizacija 5G-ACIA (5G Alliance for Connected Industries and Automation), ki jo sestavljajo različna industrijska in tehnološka podjetja, med njimi tudi Siemens.

Glede na neizmerne možnosti omrežij 5G upravičeno pričakujemo ogromno rast vlaganj v infrastrukturo. Združenje mobilnih operaterjev GSMA v poročilu mobilnega gospodarstva 2019 (Mobile Economy 2019 Report) napoveduje, da naj bi v letu 2025 15 odstotkov globalne brezžične komunikacije potekale prek omrežij 5G. Trenutne naložbe v infrastrukturo 5G znašajo 160 milijard dolarjev na leto.

Industrijska brezžična omrežja 5G kažejo izjemne možnosti, ki se jih velika industrijska in tehnološka podjetja zavedajo že lep čas, kar kažejo tudi že razvite tehnologije in rešitve, ki bodo v polnem obsegu lahko prispevale k učinkovitosti, fleksibilnosti in produktivnosti, ko bodo imele podporo omrežij 5G. Ne glede na komercialno rabo omrežja lahko z gotovostjo trdimo, da bo nova generacija povezanosti prinesla tisto, kar naše gospodarstvo potrebuje, da lahko učinkovito tekmuje na svetovnem trgu.

Primož Modrijan, Digital industries, Siemens Slovenija

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (reportaža) Kako v enem dnevu nastane skoraj 1.000 cliov, twingov in smartov v Revozu

Proizvodni trak novomeškega Revoza v eni od treh izmen zapusti 320 cliov, twingov in smartov; na okoli 250 delovnih mestih približno 400...

Tovarna
Novice
Novice (intervju) Metronik je pripomogel k izdatnemu povečanju učinkovitosti v proizvodnji Atlantic Grupe

Horizontalna uvedba sistema za spremljanje proizvodne učinkovitosti je prinesla tudi krajše odzivne čase in boljše sodelovanje med...

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Tovarna leta 2019: Henkel Maribor, Ljubljanske mlekarne in Revoz finalisti za prestižno lovoriko

Zmagovalca izbora Tovarna leta 2019 bo na dogodku, ki ga 9. oktobra v Novem mestu gosti Krka, izbrala strokovna komisija

Tovarna
Novice
Novice Krka povečuje zmogljivost Notola 2

V obrat za proizvodnjo tablet in kapsul Notol 2, ki je Krki lani prinesel prestižno lovoriko tovarna leta 2018, bodo vgradili dodatne...

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Tovarna leta 2019: priložnost tudi za mreženje in izmenjavo izkušenj

Na podelitvi nagrade tovarna leta 2019 se bo 9. oktobra v Novem mestu, v farmacevtski družbi Krka, družilo blizu 200 strokovnjakov za...

Tovarna
Novice
Novice (video) Tom PIT podjetjem pri digitalni transformaciji pomaga izbrati prave korake

Cilj je zagotoviti odlično uporabniško izkušnjo, ki prinaša dodane vrednosti, poudarja Robert Orehek, solastnik celjskega tehnološkega...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Špica je učinkovitost zdravstvene oskrbovalne verige izboljšala kar za deset odstotkov

Podjetje Zaloker & Zaloker je z uvedbo sistema Easy WMS svojim logističnim procesom dalo nov zagon in produktivnost povečalo kar za...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Špica International podjetjem pomaga povečati produktivnost skladišča

Digitalizacija vnaša red v skladiščno poslovanje ter pripomore k optimizaciji zalog in prostora