(intervju) Tom PIT in Energetika Ljubljana uspešno končala največji IoT- projekt v regiji

(intervju) Tom PIT in Energetika Ljubljana uspešno končala največji IoT- projekt v regiji
(intervju) Tom PIT in Energetika Ljubljana uspešno končala največji IoT- projekt v regiji
  29.05.2019  |  12:00
Čas branja: 6 min
Tjaša Marciuš, direktorica operative v tehnološkem podjetju Tom PIT o projektu Pametni sistem toplotne energije (PSTE) za Energetiko Ljubljana

Tehnološko podjetje Tom PIT je s svojo inovativno tehnologijo in procesnim obvladovanjem industrije javnemu podjetju Energetika Ljubljana v okviru projekta Pametni sistem toplotne energije, ki ga je deloma financirala agencija SPIRIT, omogočilo spremljanje podatkov o števčnih stanjih, porabah ogrevalnih energentov in energetski učinkovitosti odjemalcev v realnem času.

Tehnologija Tom PIT Energetiki Ljubljana omogoča oddaljeno odčitavanje z več kot 4.500 toplotnih postaj z več kot 60 tisoč merilnimi mesti na 160 kvadratnih metrov velikem območju, v realnem času, na daljavo, neposredno iz pametnih naprav končnih uporabnikov.

O vsebinski in tehnološki kompleksnosti izvedbe največjega projekta oddaljenega upravljanja (IoT) ter o prednostih, ki jih ta informacijski sistem prinaša uporabnikom, smo se pogovarjali z vodjo projekta PSTE in direktorico operative v podjetju Tom PIT Tjašo Marciuš.

Na začetku maja je javno podjetje Energetika Ljubljana začelo testno fazo uporabe pametnega sistema toplotne energije (PSTE), ki ste ga tehnološko zasnovali v podjetju Tom PIT. Preden osvetlimo vlogo podjetja Tom PIT v projektu, prosim, na kratko pojasnite bistvo PSTE.

Povedano zelo strnjeno, pametni sistem toplotne energije omogoča Energetiki Ljubljana zajem, obdelavo in prikaz tehničnih podatkov o delovanju toplotnih, plinskih in parnih postaj in števčnih stanj vsakega merilnega mesta ter avtomatične izračune energetskih učinkovitosti v danem trenutku, kar skupaj omogoča takojšnjo odzivnost na morebitne okvare, infrastrukturne ali tehnološko-komunikacijske težave in čezmerno porabo energentov ter posledično visoke stroške odjemalcev.

Toplotne, plinske in parne postaje so vezni člen distribucijskega sistema, po katerem Energetika Ljubljana odjemalcem dobavlja toploto vse do posameznih naprav, merilnih mest, odjemalcev.

V okviru PSTE se na procesni ravni sproti zajemajo različni podatki o delovanju postaj, kot so temperatura vode, njeni pretoki, volumen, moč, toplotna moč, tlaki … Vsi zajeti podatki pa se z analizo velikih količin podatkov, ki se shranjujejo v podatkovnem skladišču Tom PIT Big Data, spreminjajo v koristne informacije za različne skupine uporabnikov – za vrhnji menedžment, analitike, vzdrževalne službe, zunanje izvajalce, upravnike stavb, končne uporabnike odjemalce in tudi splošno javnost …

Kakšen izziv sta bila vodenje tako velikega projekta in vsebinska zasnova Pametnega sistema toplotne energije za Tom PIT?

Izziv je resda bil velik in zelo kompleksen. To namreč ni le največji tehnološki projekt oddaljenega zajema velikanske količine podatkov iz več kot 60 tisoč merilnih mest, temveč je tehnološko najkompleksnejši (IoT) projekt oddaljenega upravljanja, krmiljenja naprav in ogrevalnih postaj. Pri izzivih nam je pomagala in nas reševala lastna tehnologija, brez katere projekta niti približno ne bi bili zmožni uresničiti.

V enoten krmilni sistem je bilo namreč treba povezati 4.500 toplotnih, plinskih in parnih postaj z več kot 60 tisoč merilnimi mesti in na območju, velikem 160 kvadratnih kilometrov, zagotoviti zajemanje ter upravljanje podatkov v realnem času, vključno z upravljanjem ključnih ogrevalnih naprav na daljavo, prek osebnih in tudi tabličnih računalnikov. Omogočeno je tudi odčitavanje iz posameznih merilnih mest prek telefona. Poleg vsebinske zasnove sistema je bilo med projektom treba tudi optimizirati naročnikove procese tako, da je danes zagotovljen takojšen in optimalen odziv vzdrževalcev in upravnikov na vse odklone v delovanju toplotnega distribucijskega sistema, kar precej poveča tako učinkovitost samega vzdrževalnega dela kot izkoristek ogrevalnih energentov v distribucijskem omrežju in tudi samo energetsko učinkovitost odjemalcev.

Poleg vsebinske in tehnološke zasnove sistema so tu še izzivi kompleksnosti izpeljave tako velikega projekta, in sicer učinkovito vodenje in izvajanje samega projekta, agilno usklajevanje celotne projektne ekipe, ki je skupaj štela več kot sto ljudi, poleg predstavnikov Energetike Ljubljana in Toma PIT so jo sestavljali tudi zunanji partnerji Energetike Ljubljana. Posebna izziva vodenja projekta sta bila tudi sprotno vsebinsko snovanje sistema s takojšnjim in vzporednim tehnološkim razvojem, tedensko usklajevanje interne razvojne ekipe, ne nazadnje je bila velik izziv tudi optimizacija procesov po načelih vitke organizacije, kar je bil tudi eden od vzporednih ciljev projekta.

Kako pomembna referenca je za Tom PIT projekt Pametnega sistema toplotne energije za Energetiko Ljubljana?

Pri tem projektu je tehnologija odigrala glavno vlogo, zavedati pa se je treba tudi, da večje je podjetje, kompleksnejši so operativni procesi, s tem pa postanejo kompleksnejše tudi potrebe podjetja po specifičnih in prilagojenih vsebinskih rešitvah oziroma funkcionalnostih sistema. Prav zaradi tega je nujno treba vzporedno z razvojem in uvajanjem kakršnihkoli digitalnih rešitev ter informacijskih sistemov preanalizirati in optimizirati tudi same procese. Kajti ni nujno, da če se procesi enako izvajajo že zadnjih deset let, da je to tudi najučinkovitejše. Ko pa so enkrat procesi digitalizirani, jih je naknadno zelo težko spreminjati in hkrati zagotavljati njihovo polno digitalno podprtost. Prav to pa je ena izmed naših največjih prednosti, ki nam zagotavlja brezmejne možnosti, saj smo v smislu zagotavljanja kakovosti storitev verjetno najpopolnejši partner, saj poleg samega razvojnega procesa pokrivamo tudi analizo in optimizacijo procesov po metodah LEAN. S tem strankam zagotavljamo popolno storitev vse od vsebinske zasnove do končnega, dolgoročnega vzdrževanja sistemov in projekt PSTE z Energetiko Ljubljana je pravšen dokaz, da kombinacija lastnih tehnoloških in vsebinskih znanj zagotavlja konkurenčno prednost.

S tem projektom je tako Tom PIT dobil edinstveno izkušnjo uvajanja kompleksnega sistema na IoT- in energetskem področju. Veste, pri nas ni prav mnogo takšnih priložnosti, brez konkretnih implementacij pa se podjetje težko izkazuje za kompetentnega ponudnika. Tom PIT s to implementacijo tako izkazuje nekakšno odličnost, saj na podlagi uspešnega projekta dokazuje, da je kos tudi zelo kompleksnim, tako tehnološkim kakor tudi vsebinskim izzivom.

Omenili ste, da je projekt PSTE trajal leto dni. Kdaj ste ga začeli, kako dolgo je trajala njegova izvedba?

Razvoj smo začeli maja 2018 in ga v postavljenem roku (eno leto) tudi uspešno končali, kar je za tako kompleksen projekt izjemno hitro. Na začetku tega maja, ko je bil končan razvoj, se je začelo testno delovanje sistema, ki bo predvidoma trajalo šest mesecev. V tem obdobju pričakujemo še priklop nekaterih zahtevnih merilnih mest, velikih poslovnih subjektov v Ljubljani, kot so trgovinske in industrijske cone, ter velikih stanovanjskih naselij, kjer je skoncentrirana množica merilnih mest.

Pomembni sta tudi integracija z njihovim generalnim sistemom za obračune in faza izobraževanja uporabnikov, predvsem pa je treba poskrbeti, da bo del sistema, ki je namenjen splošni javnosti, čim bolj preprost za uporabo in s tem na voljo vsem generacijam in uporabnikom ogrevalnih storitev Energetike Ljubljana.

Katere koristi, ki jih pametni sistem toplotne energije prinaša različnim skupinam uporabnikov, bi še poudarili?

Med koristmi, ki jih PSTE prinaša vrhnjemu menedžmentu Energetike Ljubljana, so zlasti napovedna analitika za strateško odločanje o prihodnjih naložbah, pa tudi prihranki pri delovanju toplotnega distribucijskega sistema – tako zaradi večje učinkovitosti kadrov kot večje učinkovitosti ogrevanja in večjega izkoristka energentov. Analitikom podjetja bodo na voljo podatki za različne analitične kazalnike, namenjene optimizaciji ogrevanja in procesov, obračuni … Kot rečeno, podatki v realnem času za operativno vzdrževanje, pa tudi opravljanje storitev pomenijo prihranek časa pri izvedbi ter hitrejšo odzivnost na odstopanja v delovanju sistema, alarme in podobno. Zunanji izvajalci, kot so upravniki stavb, pa tudi končni uporabniki, s PSTE dobivajo vpogled v učinkovitost delovanja toplotnih postaj, občani mesta Ljubljana in splošna javnost pa vpogled v energetsko učinkovitost posameznih stavb oziroma sosesk.

Pametni sistem toplotne energije temelji na arhitekturi mikrostoritev. V čem je prednost takšnega pristopa?

Prednost mikrostoritev je v tem, da pomenijo majhne, sklenjene in delujoče celote, ki pa so avtonomne in jih kot take tudi obravnavamo skozi celoten življenjski cikel. Nosijo samo vsebino in tečejo na isti, centralizirani infrastrukturi. PSTE, na primer, sestavlja več kot sto mikrostoritev. Brez mikrostoritvene arhitekture bi vsaka sprememba pomenila nadgradnjo celotnega sistema, to pa za sabo potegne cel kup implikacij. Pri mikrostoritvah pa ne posegamo v celoto, ne tvegamo stabilnosti in z dodajanjem kompleksnosti ne vplivamo na preglednost. Nadgradnje PSTE tako ne pomenijo nobenega tveganja in so časovno učinkovite.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (intervju) Simon Rečnik: Strahovom, da bo Lek le ‘pakirnica’, se lahko danes le nasmehnemo 1

Direktor Lekove Tovarne trdnih izdelkov Lendava pojasnjuje posledice več kot stomilijonske investicije Novartisa v Pomurju

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Argeta v tovarni v Izoli v dveh desetletjih s 6 na 28 okusov

Vsak dan v pašteto predelajo 20 ton kokošjega ali 10 ton ribjega mesa; na dveh proizvodnih linijah izdelujejo 136 različnih izdelkov za...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse V pametni tovarni le s klikom do oblikovanja in izvajanja optimalnega proizvodnega plana

Takšen cilj si je postavila ekipa v laboratoriju LASIM na ljubljanski strojni fakulteti, ko je začela snovati demonstracijski center...

Tovarna
Novice
Novice Vrata je odprla prva demonstracijska pametna tovarna v Sloveniji

Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani so v Laboratoriju za strego, montažo in pnevmatiko LASIM danes odprli demonstracijski...

Tovarna
Novice
Novice Tovarne prihodnosti nastajajo na Kitajskem

Za obvladovanje tovarn prihodnosti so nujni tako izobraženi ljudje kot prava strategija podjetja

Tovarna
V ožjem izboru za nagrado tovarna leta letos 6 podjetij

Predstavitev finalistov in podelitev nagrade 9. oktobra v Novem mestu gosti Krka, tovarna leta 2018