(intervju) Do posojil za raziskave, razvoj in inovacije iz Sklada skladov tudi neposredno pri SID banki

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
banke   dodaj
investicija   dodaj
majhna in srednja...   dodaj
obrestne mere   dodaj
TOVARNA LETA   dodaj
 
(intervju) Do posojil za raziskave, razvoj in inovacije iz Sklada skladov tudi neposredno pri SID banki
(intervju) Do posojil za raziskave, razvoj in inovacije iz Sklada skladov tudi neposredno pri SID banki
  10.04.2019  |  16:30
Čas branja: 7 min
Novosti pri pridobivanju posojil iz Sklada skladov je pojasnil Saša Keleman, izvršni direktor področja poslovanja v SID banki

Od začetka aprila je 42 milijonov evrov sredstev Sklada skladov, ki je bil vzpostavljen z namenom financiranja gospodarstva, samostojnih podjetnikov in občin z izkoriščanjem sredstev evropske kohezijske politike, mogoče pridobiti tudi neposredno prek SID banke. In sicer posojila za raziskave, razvoj in inovacije, ki so jih v okviru sheme Sklada skladov podjetja lahko doslej dobila le pri Sberbanki, enem od finančnih posrednikov, ki se je vključil v njeno izvajanje. SID banka se je v neposredno izvajanje sheme vključila z namenom dopolnjevanja zmogljivosti in pospešitve izkoriščanja teh sredstev.

O novostih pri pridobivanju posojil iz Sklada skladov smo se pogovarjali s Sašem Kelemanom, izvršnim direktorjem področja poslovanja v SID banki.

Je zanimanje za sredstva iz Sklada skladov skladno s pričakovanji in načrti?

Vzpostavitev Sklada skladov je novost za Slovenijo. Sklad je nastal na podlagi sporazuma o financiranju, ki smo ga novembra 2017 sklenili z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Finančne instrumente smo oblikovali tako, da se pridobljenim 253 milijonom evrov sredstev iz evropske kohezijske politike dodajajo še lastna sredstva finančnih posrednikov, kar pomeni, da bo končnim prejemnikom skupaj na razpolago skoraj 400 milijonov evrov.

Kohezijska sredstva so se doslej večinoma porabljala nepovratno, vezano na predhodno oceno finančnih instrumentov pa so bile vzpostavljene podlage za oblikovanje finančnih instrumentov v obliki mikroposojil, posojil, garancij in instrumentov lastniškega financiranja, torej povratnih sredstev. To prinaša številne prednosti tako končnim prejemnikom kot proračunskim sredstvom. Pomembno je tudi, da gre za model, ki ga lahko uporabljamo tudi za nadaljnje finančne perspektive.

Na eni strani gre za multiplikacijo teh virov, ki se ne porabijo več enkratno, ampak večkrat (revolving princip). Zraven pa je še finančni vzvod, prek katerega finančni posredniki prispevajo oziroma plasirajo še svoje vire in s tem dodatno krepijo potencial javnih sredstev. Za končne prejemnike pa finančni instrumenti prinašajo daljše ročnosti, nižje zahteve glede zavarovanja in ugodnejše cenovne pogoje.

Zanimanje končnih prejemnikov sledi zastavljenim ciljem. Še posebej smo zadovoljni z obsegom plasiranja, ki ga dosegamo v prvih treh mesecih leta, in plasiranjem samim. Govorimo o mikroposojilih ter posojilih za financiranje raziskav, razvoja in inovacij.

Kakšen je bil odziv finančnih posrednikov?

Vsekakor smo glede na področja in oblike instrumentov, obseg sredstev, predhodno izražen interes, namen in tudi dejstvo, da se tovrstni instrumentarij v drugih primerljivih državah uspešno izvaja, pričakovali, da se bodo finančni posredniki odzvali v večjem številu, saj to prinaša številne koristi za končne prejemnike in gospodarski razvoj Slovenije, s tem pa tudi nove priložnosti za same finančne posrednike in njihove poslovne modele.

Se pa na drugi strani tudi zavedamo, da gre za novost in specifična sredstva z več vidikov. Poleg bančne regulative je tu še regulativa v zvezi s porabo sredstev evropske kohezijske politike, zatem regulativa s področja državnih pomoči, temu ustrezno poročanje ... Infrastruktura, ki jo je bilo treba vzpostaviti, je zato obsežna, obenem pa mora biti instrumentarij za uporabnike, to je končne prejemnike, čim bolj prijazen, kar poskušamo doseči tudi z uporabo sodobnih orodij. Tako po eni strani zadržanost finančnih posrednikov tudi razumemo. Tudi zato, ker do zdaj še niso bili vpeljani vsi načrtovani instrumenti in se bodo v nove lahko še vedno vključili. Z dosedanjimi rezultati posredovanja vključenih finančnih posrednikov pa smo vsekakor zadovoljni.

Je poraba sredstev v skladu s pričakovanji?

Da, poraba oziroma plasiranje sredstev končnim prejemnikom je celo nad pričakovanji. Do zdaj smo, kot rečeno, uvedli dva instrumenta, pri katerih sodelujejo trije posredniki, ki jih moram glede na zgoraj omenjeno vsekakor tudi pohvaliti. To je Sberbank za posojila za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) ter Slovenski podjetniški sklad in Primorska hranilnica Vipava za mikroposojila.

Sredstva, ki jih je SID banka dobila v upravljanje za vzpostavitev Sklada skladov, to je 253 milijonov evrov, so na voljo za porabo do konca leta 2023. V sporazumu z ministrstvom in drugih dokumentih je bila določena tudi dinamika porabe teh sredstev. Doseganje vmesnih ciljev je pomembno za sproščanje nadaljnjih črpanj. Tehnični pogoj za sprostitev druge tranše je poraba 60 odstotkov prve tranše, kar mora biti zagotovljeno do 30. septembra 2019, to skupaj s potrebnim vzvodom znaša skoraj 60 milijonov evrov plasmajev končnim prejemnikom.

Konec marca je bilo po začasnih in neuradnih podatkih končnim prejemnikom odobrenih dobrih 700 posojil, v tem okviru pa nakazanih dobrih 20 milijonov evrov.

Kaj prinaša neposredna vključitev SID banke v izvajanje sheme Sklada skladov?

V vzpostavitveni fazi je bilo predvideno, da se bo glavnina instrumentov izvajala prek finančnih posrednikov, z izjemo dela portfeljskih garancij, ki ga bo izvajala SID banka. Te se bodo sicer prav tako izvajale prek poslovnih bank in hranilnic, vendar bodo slednje nastopale v vlogi finančnih institucij – koristnikov garancij in hkrati posojilodajalcev. SID banka pa se bo na podlagi opravljenega preverjanja na trgu, ciljev in časovnice izvajanja finančnih instrumentov ter izkušenj pri neposrednem izvajanju drugih instrumentov na specifičnih področjih na podlagi pogodbenih vzvodov zdaj dodatno vključila v tri področja.

Eno je dodatna vključitev SID banke v posojila na področju RRI, drugo je njena vključitev v posojila za celostno energetsko obnovo stavb javnega sektorja, tretje pa posojila za urbani razvoj v mestnih občinah.

Na zadnjih dveh področjih interes finančnih posrednikov ni bil tolikšen, da bi upravičeval vzpostavitev strukture finančnih mehanizmov pri finančnih posrednikih, zato bo to storila SID banka sama. Pri RRI pa je zdaj posrednik že Sberbank, vendar se bo SID banka vključila v smislu porabe preostale kvote, dopolnjevanja zmogljivosti in pospešitve izkoriščanja teh sredstev. Tu je polovico od 58 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike dobila Sberbank, polovico pa bo SID banka dala na trg sama. Govorimo seveda samo o kvoti evropskih sredstev, tako da je obseg sredstev, ki bo dejansko na voljo končnim prejemnikom, še večji.

Pri celostnih energetskih obnovah stavb javnega sektorja se kot posojilojemalci lahko kvalificirajo podjetja ESCO, občine in podjetja v občinski lasti. Posojila za urbani razvoj pa so namenjena financiranju projektov mestnih občin in podjetij v njihovi lasti. Ta dva instrumenta bosta na voljo do konca aprila oziroma začetka maja.

Kakšni bodo pogoji pri teh novih instrumentih?

Pri energetski učinkovitosti gre za posojila v višini od 100 tisoč evrov do 15 milijonov evrov, z ročnostjo od pet do 25 let in moratorijem od tretjine do polovice ročnosti. Pri urbanem razvoju gre za posojila od pol do dva milijona evrov in pol. Ročnost je prav tako od pet do 25 let in moratorij do polovice ročnosti.

Kakšna podjetja so do zdaj črpala posojila?

Podrobnejše podatke finančni posredniki poročajo četrtletno, zato bodo ti za dodatne analize in preglede na voljo v kratkem, prek njih pa bomo potem lahko natančneje vpogledali v sestavo posojil po regijah in panogah. Pri mikroposojilih gre predvsem za startupe, mikro in mala podjetja, v segmentu RRI pa so zraven še srednja in velika podjetja. Regijsko morata biti pokriti obe kohezijski regiji.

Kakšni so cilji Sklada skladov v letu 2019?

Bistvo poslovnega načrta je povezano z uresničitvijo cilja, da se omogoči črpanje druge tranše sredstev evropske kohezijske politike, hkrati pa dosegajo kazalniki učinkov, vezano na prvo tranšo. Gospodarstvo mora čim prej dobiti ta ugodna sredstva, to pa je pomembno tudi s stališča črpanja kohezijskih sredstev na ravni Republike Slovenije. Sklad skladov namreč daje pomemben pospešek dinamiki izkoriščanja evropskih sredstev na ravni države. Ves trud SID banke in finančnih posrednikov je zato usmerjen predvsem v to, da sredstva iz prve tranše čim prej dosežejo končne prejemnike, s tem pa pride tudi do čimprejšnje izpolnitve pogojev za črpanje druge tranše. To pomeni dodaten angažma na ravni finančnih posrednikov v smislu delavnic, tehnično-administrativne podpore, pomoči pri izvajanju trženja, pospeševanja prodaje in podobno, ne nazadnje pa tudi neposredno vključitev SID banke v izvajanje nekaterih instrumentov. Poleg prej omenjenih končujemo tudi uvedbo preostalih instrumentov. Gre za lastniško financiranje, kjer je imenovanje finančnega posrednika predvideno do poletja, zadnji sklop instrumentov in s tem novost v okviru Sklada skladov pa bo vezan na že omenjene portfeljske garancije. V tem sklopu je predvideno dodeljevanje garancijskih kvot finančnim institucijam, na podlagi katerih bodo lahko te dodeljevale ugodna posojila končnim prejemnikom.

Do kdaj bo trajala druga tranša?

Razmik med drugo in tretjo tranšo bo dve leti. Se pravi do leta 2021. Če bodo pogoji za črpanje izpolnjeni prej, bomo to obdobje prilagodili. Glede na trenutno dinamiko te možnosti zagotovo ne izključujem. V tem primeru bomo tudi ministrstvu predlagali prejšnje izkoriščanje sredstev.

Načrtujete, da se bo vključilo še več finančnih posrednikov?

Pri zdajšnjih finančnih instrumentih glede na trenutne kvote in interes nimamo v načrtu povečanja trenutne mreže finančnih posrednikov. Ob njihovem naknadnem zanimanju ali z namenom dodatno pospešenega izkoriščanja sredstev pa tega tudi ne izključujemo. Pri portfeljskih garancijah bo šlo za iste deležnike, to so poslovne banke in hranilnice, kjer pa je že zasnova instrumentov takšna, da brez njihove aktivne vloge posojilodajalcev in koristnikov garancij ne bo šlo in tukaj od njih glede na prednosti za vse deležnike vsekakor pričakujemo, da bodo pokazale zanimanje in izkoristile ta instrument.

Pri tem gre dejansko za koristi gospodarstva in končnih prejemnikov, pa tudi za dolgoročen razvoj samih instrumentov kot načina porabe sredstev evropske kohezijske politike, s tem pa tudi za nove priložnosti tudi za finančne posrednike.

Ste s Skladom skladov zapolnili vrzeli, ki ste jih prepoznali ob njegovi uvedbi?

Vrzeli, ki so bile razlog za vzpostavitev Sklada skladov, so bile ocenjene v letu 2015 s pomočjo PwC Slovenija. To je bila ena od ključnih podlag za vzpostavitev instrumentov v smislu identifikacije področij, produktov in zneskov. Na tej podlagi je bila opredeljena struktura izvajanja, v tretjem koraku pa je SID banka, vezano na imenovanje, v sodelovanju z MGRT, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ministrstvom za finance, ministrstvom za okolje in prostor ter ministrstvom za infrastrukturo pripravila še konceptualne in operativne vidike vzpostavite Sklada skladov ter finančnih instrumentov. Vrzeli, ki so bile ugotovljene v tistem času, so bile vezane na takratno obdobje, hkrati pa so prepoznane kot trajajoče in dolgoročne tudi na ravni Evrope. Na drugi strani moramo upoštevati, da z instrumentarijem, ki se že izvaja, zapolnjujemo del ugotovljenih vrzeli, preostanek pa bomo z instrumenti, ki bodo še uvedeni v ponudbo. Zapolnjevanje vrzeli je v vsakem primeru načrtovano v vsem obdobju do leta 2023. Glede na to in trenutno dinamiko lahko rečemo, da se te vrzeli že zapolnjujejo. Ta dinamika nas vsekakor navdaja s pogumom, da so bile vrzeli prepoznane ustrezno, hkrati pa bomo za namen nadaljnjih aktivnosti na tem področju veseli tudi dodatnih povratnih informacij od podjetij.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Tako Odelo v Preboldu izdeluje zadnje luči za prestižne znamke avtomobilov BMW, Audi in Mercedes-Benz

Odelo Slovenija zadnje luči serijsko izdeluje za približno 25 modelov avtomobilov, največ za znamke BMW, Audi in Mercedes-Benz; lani so...

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Izbor tovarne leta 2019: spodbuda in priložnost za izmenjavo dobrih praks med podjetji

Kako koristi sodelovanja v izboru tovarne leta 2019 vidijo člani strokovnega odbora tovarne leta

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Prvi korak na poti do lovorike tovarna leta 2019 je vprašalnik z 20 vprašanji

Največ vprašanj, 11, se dotika tehnološke naprednosti proizvodnje; lani so se nagrade tovarna leta 2018 veselili v Krki

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Izbor tovarne leta 2019 tudi priložnost, da se podjetje predstavi mladim talentom

Vstopna točka za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2019 je vprašalnik s štirimi sklopi, izpolniti ga je treba do 30. aprila.

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Podatke spremenite v informacije, te pa v konkurenčno prednost podjetja

Internet stvari v Sloveniji uporablja 62 odstotkov proizvodnih podjetij, polovica podjetij namerava uporabo IoT še povečati, kažejo...

Tovarna
Novice
Novice (intervju) Dobili smo podporno okolje, ki lahko pomaga trgu digitalnih storitev

Marko Bohar, samostojni svetovalec v Zbornici elektronske in elektroindustrije (ZEE) pri GZS ter koordinator grozda Pametne tovarne o...

Tovarna
Novice
Novice Digitalizacija industrijskih objektov ena od tem na Siemensovi konferenci v Rabcu

Med novimi trendi bodo v ospredju rešitve v oblaku za učinkovito upravljanje stavb, pametni števci in ventili, predvsem pa celotno...