(intervju) Nova generacija tehnologije Tom PIT temelji na arhitekturi mikrostoritev

(intervju) Nova generacija tehnologije Tom PIT temelji na arhitekturi mikrostoritev
(intervju) Nova generacija tehnologije Tom PIT temelji na arhitekturi mikrostoritev
  06.03.2019  |  15:50
Čas branja: 6 min
Tomaž Pipinič, direktor celjskega tehnološkega podjetja Tom PIT, o inovativni tehnologiji, digitalizaciji in razmerah na slovenskem IT-področju v industriji

Visokotehnološkemu podjetju Tom PIT iz Celja je z lastno tehnologijo za rešitve v industriji po manj kot treh letih navzočnosti na trgu uspelo prodreti v številne industrijske panoge - od farmacije, energetike, lesnopredelovalne in avtomobilske industrije do jeklarstva, letalske in prehrambne industrije. O novi generaciji tehnologije, ki jo je Tom PIT na trg dal v začetku leta, smo se pogovarjali z direktorjem Tomažem Pipiničem.

Preden se dotaknemo nove generacije vaše tehnologije za rešitve v industriji, ki temelji na mikrostoritvah, novem konceptu snovanja rešitev, pojasnite, prosim, kaj vse vaša tehnologija zajema.

Pri Tom PIT dojemamo tehnologijo širše, ne kot načrtno manifestacijo podatkov v informacijah z uporabo primernih in manj primernih orodij. Verjamemo, da je tehnologija temeljna strateška odločitev podjetja in da je njena življenjska doba potencialno neskončna. Ko govorimo o tehnologiji, imamo v mislih infrastrukturo, metodologijo, arhitekturo, implementacijo, uporabo, nadzor, vzdrževanje, nadgrajevanje in še nekatere druge vidike, ki so odločilnega pomena, da bi podjetja dosegala cilje s pomočjo tehnologije. Omenjena izhodišča so nas, skupaj z dolgoletnimi izkušnjami s terena, pripeljala do inovativne tehnologije, ki jo sodobna in napredna IT-okolja pozitivno sprejemajo.

Gre za centralizirano informacijsko infrastrukturo, s katero lahko obvladujemo celotno korporativno vertikalo. To vključuje zajem, shranjevanje, obdelavo, distribucijo in vizualizacijo podatkov. Verjetno je to edina tehnologija, ki na primer omogoča hkraten prikaz vektorskih slik SCADA in podatkov iz SAP na katerikoli napravi, ne da bi naročnik za to moral karkoli plačati.

Kaj z uporabo centralizirane informacijske infrastrukture pridobi podjetje?

Veliko. Prisotni smo denimo v korporaciji, ki ima 1.700 različnih nepovezanih in nekompatibilnih sistemov. Si predstavljate, kako kompleksna skrbniška infrastruktura je potrebna za vzdrževanje takšnega motorja? Z našo tehnologijo bi bil takšen sistem en sam, uporabniki bi pridobili vpogled v vse vsebine na enem mestu. In to je naše temeljno vodilo. Sodobna IT-okolja sprejemajo strateške odločitve za naslednjo dekado in prepričani smo, da je naša tehnologija odgovor na tovrstno problematiko.

Pravite, da sodobna IT-okolja zdaj sprejemajo strateške odločitve. Je stopnja tehnološke ozaveščenosti v slovenskem prostoru dobra?

Večinoma ne. Nekoč si bomo morali naliti čistega vina in priznati, da mogoče nismo tehnološko tako napredna dežela, kot bi si želeli. Če večina slovenskih ponudnikov informacijskih storitev implementira tujo programsko opremo, potem ne moremo reči, da smo mi tehnološko napredna država, ampak to velja za tistega, katerega programsko opremo uporabljamo in promoviramo. Če recimo slovensko podjetje v Avstriji ne more dobiti posla, ker ni avstrijsko, v Sloveniji pa ne, ker je slovensko, potem ne moremo reči, da cenimo lastno znanje in podpiramo lokalno gospodarstvo, ampak da imamo problem identitete. In če vsevprek govorimo o digitalizaciji v proizvodnji, s katero se danes ukvarja tudi tisti, ki je včeraj prodajal licence za Office 365, potem ne moremo pričakovati, da se bomo vpisali na tehnološki zemljevid.

Digitalizacija je danes ena najbolj aktualnih tem v industriji. Kako na podlagi svojih izkušenj ocenjujete pristope naših proizvodnih podjetij k digitalizaciji?

Preveč je govora o digitalizaciji oziroma preveč jo posplošujemo. Sama digitalizacija v poslovna okolja ne prinaša ničesar, če podjetje nanjo ni ustrezno pripravljeno. Saj podjetja so tako ali drugače že vsa digitalizirana, tudi preglednice v Excelu so ne nazadnje digitalne. In takšna digitalna slika je še vedno najpogostejša v proizvodnji.

Če omenjene preglednice zamenjamo s produktom, ne da bi imeli jasno predstavo o tem, kako bo nov kos programske opreme umeščen v IT-shemo, nismo naredili nič drugega kot zamenjali programsko opremo, medtem ko so vse težave ostale.

Lep primer je načrtovanje v proizvodnji; pred leti so mnogi kupovali nekakšen ameriški polproizvod, ki dela dobro samo, če imate takšno proizvodnjo, da jo lahko poganjate doma v dnevni sobi. V bolj zapletenih okoljih povsem odpove. Ni povezljiv, agilen, je omejeno dostopen. In zato ga uporabniki ne želijo uporabljati, saj je kontraproduktiven. Lahko bi vam naštel vsaj 40 slovenskih podjetij, ki za omenjeni izdelek nočejo več slišati. Veste, izdelki so odlični za proizvajalce, za kupce pa ne. Ideja »naredi enkrat, prodajaj mnogokrat« se v proizvodnih okoljih ne obnese. Ceno na koncu vedno plača naročnik.

Kako bi se torej podjetje moralo pripravljati na digitalizacijo?

Podjetje mora najprej rešiti tehnološko strateška vprašanja. IT mora imeti vizijo, kako bo upravljal več deset, sto ali celo več tisoč rešitev, aplikacij, sistemov, storitev. Kako bodo ti povezljivi, kako nadzorovani, kako vzdrževani. Brez temeljnih usmeritev z leti IT postane tako okoren, da mora podjetje ustvarjati več, da poganja IT, namesto da bi IT pomagal podjetju biti konkurenčnejši.

Podjetje mora biti nato pripravljeno na agilno optimizacijo procesov z izbiro ustreznih metodologij, od katerih se v zadnjem času najpogosteje uvajajo metodologije vitke proizvodnje.

In potem je podjetje pripravljeno na digitalizacijo?

Pravzaprav že prej, saj se mora optimizacija procesov izvajati vzporedno z digitalizacijo, če se želimo izogniti večletnim projektom, ki na koncu dajejo slabe rezultate. Z agilnim pristopom optimiziramo proces ali del procesov, nato pa jih takoj digitaliziramo in takšen iterativen postopek ponavljamo do konca. Tako namesto nekaj let prispemo na cilj v nekaj mesecih.

Soočamo pa se s problemom agilnega pristopa, ki je, kot kaže, v kadrih. Oziroma v znanju. Smo edino podjetje v regiji, ki ima lastno tehnologijo, ekspertna znanja iz mnogih industrijskih panog in projektno ekipo za implementacijo rešitev. To nas, poleg vloge vodilnega tehnološkega ponudnika, postavlja v privilegiran položaj. Mi zmoremo ponuditi agilen pristop k digitalizaciji, celovito in s praktično nično stopnjo tveganja, saj smo samozadostni, torej neodvisni od tretjih oseb, licenc, tehnologij, takšnih in drugačnih omejitev. Brez omenjenih atributov se agilnega pristopa ne moremo iti.

Smo prvi v Sloveniji, ki smo postavili celoten proizvodni sistem na prenosnih napravah, brez ene same statične delovne postaje. Smo tudi prvi, ki smo implementirali podobno rešitev z mikrostoritveno arhitekturo. In smo zagotovo edini, ki vso implementacijo izvede z lastno tehnologijo, ne da bi naročnik plačeval kakršnekoli licence.

Kot rečeno je nova generacija tehnologije Tom PIT zasnovana na arhitekturi mikrostoritev. V čem je prednost takšnega pristopa?

Naša celotna tehnologija je zastavljena mikrostoritveno, saj se tako imenovani monoliti na dolgi rok preprosto ne obnesejo. Prednost mikrostoritev je v tem, da predstavljajo majhne, zaključene in delujoče celote, ki pa so avtonomne in jih kot take tudi obravnavamo skozi celoten življenjski cikel. Nosijo samo vsebino in tečejo na isti centralizirani infrastrukturi.

Predstavljajte si monolit, ki je vsebinsko ekvivalenten tisoč mikrostoritvam. Sprememba ene same vrstice programske kode pomeni posodobitev celotnega monolita. V restriktivnih okoljih, kot je na primer farmacija, to pomeni vnovične validacijske procese in to je neverjetno zamudno in drago. Nikoli tudi v resnici ne vemo, ali smo s posegom v programsko kodo povzročili dramatične napake. Pri mikrostoritev pa obravnavamo artefakt kot avtonomno entiteto, ki je v danem trenutku tisočkrat manjša od monolita in posledično tako tudi obravnavana.

Kakšne načrte imate za prihodnost?

Zavedamo se, da razen v sosednjih državah ne moremo implementirati rešitev oziroma konkurirati lokalnim ponudnikom. Zato v sklopu tehnologije pripravljamo široko paleto vnaprej pripravljenih rešitev oziroma mikrostoritev, s katerimi bodo omenjeni lokalni ponudniki lahko rešitve implementirali hitreje, ceneje in z boljšo tehnologijo. Z drugimi besedami konkurenco želimo transformirati v partnerje.

Ponuditi želimo ultimativno mikrostoritveno platformo z bogatim naborom rešitev, ki jih je mogoče kot gnetenje plastelina brezkompromisno prilagajati, pri čemer bo tehnologija brezplačna, vsebine pa neprimerljivo cenejše od lastnega razvoja implementatorskih podjetij. Imamo podjetji v ZDA in Nemčiji, v ozadju teče ogromno priprav, smo sredi zelo vznemirljivega obdobja. Imamo privilegij, da v nas prepoznavajo potencial ugledna slovenska podjetja in nekatere mednarodne korporacije, s katerimi odlično sodelujemo v smislu mreženja in vzpostavljanja ekosistema, to pa je temeljni kamen za uspeh na širšem prostoru.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Novice
Novice Trg kobotov bo eksplodiral

Vrednost trga industrije 4.0 se bo do leta 2023 s sedanjih 41 milijard evrov zvišala na 271 milijard evrov, ocenjuje pri IoT Analytics

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Solkanski Business Solutions bo svoje znanje s strankami delil prek novih kanalov

Ponudnik celostnih informacijskih rešitev je lani prihodke povečal za petino, čisti dobiček za četrtino, število zaposlenih pa za 20

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Tehnološka naprednost proizvodnje pelje do zmage v izboru tovarne leta

Razpis za nagrado tovarna leta 2019 je odprt za vsa proizvodna podjetja, ki poslujejo z dobičkom

Tovarna
Novice
Novice Rešitve za napredno industrijo gredo za med

Siemens, Yaskawa Slovenija in Ristro, Metronik, BTS Company in MB-Naklo o naprednih rešitvah na četverčku strokovnih sejmov

Tovarna
Novice
Novice Siemens je številka ena na področju patentov v Evropi v lanskem letu

Na lestvici Evropskega patentnega urada za leto 2018 je z drugega napredoval na prvo mesto; več kot 25 odstotkov prijavljenih patentov na...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Kako financirati naložbo v gozdno - lesno predelovalne obrate?

S financiranjem naložb v gozdno - lesno predelovalno verigo lahko podjetje pridobi posojilo v vrednosti do pet milijonov evrov z...