Tehnološka naprednost proizvodnje pelje do zmage v izboru tovarne leta

Tehnološka naprednost proizvodnje pelje do zmage v izboru tovarne leta
Tehnološka naprednost proizvodnje pelje do zmage v izboru tovarne leta
  27.02.2019  |  14:10
Čas branja: 6 min
Razpis za nagrado tovarna leta 2019 je odprt za vsa proizvodna podjetja, ki poslujejo z dobičkom

S svojimi dobrimi proizvodnimi praksami in naprednimi tehnologijami se je v lanskem prvem izboru tovarne leta pomerilo 14 uspešnih industrijskih podjetij v Sloveniji iz različnih dejavnosti. Koliko se jih bo na zahtevni tekmi odločilo sodelovati letos, bo znano na začetku maja.

Da bi menedžerji in vodje proizvodnje imeli dovolj časa za razmislek in odločitev o sodelovanju v izboru Tovarna leta 2019, smo letos vprašalnik za sodelovanje na izboru, razpisne pogoje in pogodbo o varovanju zaupnosti podatkov objavili mesec dni prej kot pri lanskem izboru.

Rok za oddajo izpolnjenega vprašalnika je ostal enak kot lani, in sicer 30. april. Vprašalnik z 20 vprašanji zajema glavne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetja, tehnološko naprednost proizvodnje, skrb za trajnostni razvoj (okolje) in skrb za zaposlene. Največ vprašanj, 11, se dotika tehnološke naprednosti proizvodnje.

KPMG bo v ožji zbor uvrstil do deset podjetij

Na podlagi ovrednotenih odgovorov v vprašalnikih bo družba KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner Tovarne leta, v ožji izbor uvrstila do deset podjetij. Ta bodo v nadaljevanju izbora obiskali, se ob ogledu proizvodnje pogovorili s predstavniki podjetja in zatem na podlagi vnovične ocene med finaliste uvrstili od tri do pet podjetij, ki se bodo na sklepnem dogodku potegovala za nagrado tovarna leta.

Zmagovalca izbora – prejemnika nagrade tovarna leta 2019 – bo na podlagi predstavitev finalistov in pogovora z njimi o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti njihovega poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov, ter informacij, ki jih bo o finalistih pripravila družba KPMG, izbrala strokovna komisija uglednih menedžerjev in strokovnjakov.

Razpis odprt za vsa uspešna proizvodna podjetja

Razpis za nagrado tovarna leta 2019 je odprt za vsa proizvodna podjetja, ki poslujejo z dobičkom. Tako kot lani pa tudi letos k sodelovanju v izboru še posebej vabimo podjetja, ki po svojih rezultatih poslovanja pozitivno izstopajo, tako v smislu nadpovprečne dodane vrednosti na zaposlenega, dosežene EBIDTA in EBIT marže, neto dolga na EBITDA, ki je manjši od tri, ter poslovanja z dobičkom v letih 2017 in 2016.

Povratna informacija podjetjem o doseženem rezultatu

Tudi letos bodo vsa podjetja, ki bodo sodelovala v izboru za najboljše industrijsko podjetje v Sloveniji po sklepnem dogodku, ki ga bo na začetku oktobra v Novem mestu gostila lanska zmagovalka Krka, dobila povratno informacijo družbe KPMG poslovno svetovanje o doseženem rezultatu oziroma uvrstitvi podjetja v primerjavi s povprečjem in najbolje ocenjenim udeležencem posameznega področja.

Tehnološko najbolj napredna in skladna z načeli industrije 4.0

Zakaj je med tremi finalisti lanskega izbora – proizvajalcem sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel, farmacevtsko družbo Krka z obratom za proizvodnjo trdih zdravil Notol 2 in proizvajalcem kompleksnih plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom, na sklepnem dogodku na začetku oktobra, ki ga je v Kranju gostila družba Iskratel, strokovno komisijo najbolj prepričala Krka z obratom Notol 2? »Izbrali smo jo, ker je med vsemi tremi finalisti tehnološko najbolj napredna in skladna z načeli industrije 4.0,« je ob razglasitvi zmagovalca povedal Anton Papež, predsednik strokovne komisije, sicer svetovalec uprave družbe Interenergo.

Visoko digitaliziran, avtomatiziran in robotiziran obrat Notol 2 je na okrogli mizi z naslovom Koraki do pametne tovarne udeležencem decembrskega Podjetniškega foruma, ki ga je pripravila Poslovna akademija Časnika Finance, namestnik direktorice proizvodnje zdravil v Krki Peter Kunej na kratko predstavil tako: »Pri snovanju obrata Notol 2 smo se oprli večinoma na izkušnje, ki jih imamo z obratom Notol, pri katerem smo osnovne funkcije pametne tovarne že preizkusili in potrdili ter jih potem z obratom Notol 2 še nadgradili.« (Tako smo obrat Notol 2 na portalu Tovarna leta lani spomladi predstavili v reportažnem članku lani maja.)

In nadaljeval: »Procese smo tako še enkrat na novo razčlenili, ohranili tisto, kar je bilo dobro narejeno, kar dobro deluje, in pogledali, kaj bi lahko še izboljšali. Tako smo v letu 2009 začeli snovanje obrata Notol 2 – najprej konceptualno, potem pa se lotili projekta, ki smo ga v letu 2015 uspešno končali.

Značilnosti obrata Notol 2 so visoka stopnja avtomatizacije, vertikalni pretok materialov, digitalizacija in navzočnost robotov tam, kjer je to smiselno in potrebno.

Notol 2 še ni tovarna v končni obliki, kot smo si jo zamislili, trenutno deluje na treh četrtinah zmogljivosti. V obratu imamo več kot 60 strojev, od tega na 14 proizvodnih linijah deluje 28 robotov, imamo 16 avtomatsko vodenih vozičkov AGV, ki samostojno izvajajo procese. Funkcija zaposlenih pa je, da procese nadzirajo, vodijo in skrbijo, da vse poteka po vnaprej določeni in potrjeni recepturi.«

Tako sta povezani proizvodna in informacijska tehnologija

Ob vprašanju, kako sta v obratu, za katerega sta značilni vertikalna in horizontalna integracija strojev ter popolna avtomatizacija vseh procesov – kot pri pametni tovarni v pravem pomenu besede –, povezana operacijska in informacijska tehnologija in kateri so glavni sistemi, ki so aktivni v ozadju in skrbijo, da vse deluje, kot je treba, je Peter Kunej najprej na kratko te sisteme naštel, potem pa na primeru mešanja prikazal oziroma orisal, kako med seboj komunicirajo.

»Glavni proizvodni sistem je MES, ki ga imamo v Krki in ki vodi celotno proizvodnjo. Po eni strani je vpet v komunikacijo s sistemom ERP, kjer se proizvodnja načrtuje, kjer so matični podatki, kjer je del materialnega poslovanja. Hkrati pa je povezan navzdol tudi s sistemi SCADA, ki upravljajo posamezne stroje, s sistemi WMS, ki upravljajo logistiko, in še s preostalimi podatkovnimi bazami, arhivskimi sistemi in tako naprej. Kompleksnost teh računalniških sistemov in njihova povezanost sta odločilni za delovanje našega obrata,« je poudaril.

Kako sistemi komunicirajo med seboj, je Peter Kunej pojasnil na primeru, pri katerem vse materiale, ki so potrebni za izdelavo nekega zdravila, šaržirajo v zabojnik, potem pa to zmes, ki še ni zmes v pravem pomenu besede, ampak gre za materiale, zmešajo oziroma homogenizirajo.

Dovolj je samo en klik na zaslonu

»Ta proces poteka pri nas popolnoma avtomatizirano. To pomeni, da operater s klikom na zaslon zažene ukaz, in sicer izvedba homogenizacije. V tem trenutku proizvodni sistem MES preveri in da ukaz logističnemu sistemu WMS, da ta preveri, kje je prazen transportni voziček in kam je treba priti po zabojnik. Ko transportni voziček prejme navodila, pride do zabojnika, ga naloži in odpelje do najbližjega mešalca. Po koncu te faze sporoči v sistem MES, da je delovni nalog transport zaključen, sistem MES pa v tistem trenutku da ukaz sistemu SCADA, da preveri, kakšen zabojnik je dobil, kaj je v njem, in na podlagi tega izbere ustrezno recepturo za mešanje. Potem zažene mešanje in po koncu mešanja oblikuje poročilo ter ga pošlje sistemu MES. Ta poročilo preveri, in če so vsi atributi, ki so bili nastavljeni, ustrezno izvedeni, fazo mešanja konča. Temu sledi spet klic logističnemu sistemu WMS, da se izvede transport. Se pravi, da avtomatsko vodeni voziček AGV pride po zabojnik in ga odpelje na naslednjo proizvodnjo fazo.

Brez komunikacije in ustreznih podatkov ta proces ne bi mogel potekati avtomatizirano, tako pa lahko poteka avtomatizirano, tako rekoč brez navzočnosti operaterjev oziroma človeka, in poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu, kadar je potrebno,« je povedal Peter Kunej, ki se je na Podjetniškem forumu Časnika Finance še enkrat zahvalil za prejeto nagrado tovarna leta 2018. Kot je povedal, jo imajo v Krki razstavljeno na vidnem mestu. »Tudi kupcem in odjemalcem se z veseljem pohvalimo, kakšna tovarna smo,« je povedal namestnik direktorice proizvodnje zdravil v Krki Peter Kunej.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Ljubljanske mlekarne bodo iz mleka slovenskih krav za vso Evropo delale Siggijev islandski jogurt skyr

V Ljubljanskih mlekarnah vsak dan v različne mlečne izdelke v povprečju predelajo 550 tisoč litrov mleka, od tega je kar 80 odstotkov...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Ajdovski Incom daleč pred vsemi pri izdelavi risanih junakov na sladolednih palčkah

Incom risane junake na sladolednih palčkah izdeluje tudi za več milijard evrov vredne blagovne znamke; letno izdelajo med 140 in 150...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo V Ljubljani bodo ta teden predstavljene prakse in novosti na področju digitalizacije v industriji

Ta četrtek, 9. maja 2019 od 8.30 ure dalje bo v Raddison Blu Plaza Hotelu v Ljubljani potekala konferenca Digitalne prakse in novosti v...

Tovarna
Novice
Novice Microsoft in Kolektor bosta skupaj razvijala rešitve za pametne tovarne

Sodelovala bosta pri razvoju rešitev za pametne tovarne, ki bodo temeljile na tehnologijah umetne inteligence in interneta stvari

Tovarna
Novice
Novice V industriji 21. stoletja pomembna tudi bionika

Čeprav je bionika mlada veda, bo pomembno vplivala na razvoj prihodnje industrije; inženirje bionike izobražujejo tudi pri nas

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Na Microsoftovi NT konferenci 2019 v ospredju razvoj umetne inteligence

Prihodnji teden, od 21. do 23 maja, 24. Microsoftova NT konferenca v Portorožu