(intervju) Kako se lotiti digitalizacije proizvodnje in zakaj je to pomembno

(intervju) Kako se lotiti digitalizacije proizvodnje in zakaj je to pomembno
(intervju) Kako se lotiti digitalizacije proizvodnje in zakaj je to pomembno
  13.02.2019  |  13:52
Čas branja: 8 min
Če vstopiš v krizo digitaliziran, si bolj konkurenčen, poudarja Boris Grivić, donedavni direktor Zarje Elektronike, ki ima izkušnje z optimizacijo poslovnih procesov, razvojem, industrijo 4.0, kriznim menedžmentom in širjenjem poslovanja v tujino

Kakšni so izzivi digitalizacije proizvodnje, kako jo optimiziraš in pripraviš za umetno inteligenco, ki bo v prihodnje optimalno vodila proizvodnjo. O tem smo se pogovarjali z Borisom Grivićem, ki se ukvarja tudi z digitalizacijo poslovnih procesov v podjetjih. Opozarja, da digitalizacija ni zgolj to, da imaš neke baze urejene v, denimo, Excelu ali orodju CRM, ampak da jih znaš popolnoma izkoristiti. Če vstopiš v krizo digitaliziran, si bolj konkurenčen.

Kaj primanjkuje proizvodnim podjetjem v Sloveniji?

Manjkajo jim predvsem dodelani poslovni procesi, ki so digitalizirani. Pogosto se srečujem s primeri, ko ima vodja proizvodnje veliko informacij v svoji glavi in podrobno ve, kako bo razporedil delo na strojih in med delavci. A ker je to v njegovi glavi, nihče ne more preveriti, ali dosega optimum. Zato sem se v Zarji Elektroniki trudil take informacije spraviti na zaslon in v aplikacijo, ki omogoča tudi večjo produktivnost, vsebuje arhiv vseh dogodkov in omogoča enostavno iskanje vsakemu zaposlenemu. Tako se avtomatično oblikujejo delovni nalogi, poročila za plače, naslednji korak bo, da bo serviser šel s tablico na objekt. Digitalizacija se namreč ne dogaja le v proizvodnji, temveč tudi pri storitvah.

So taki vodje proizvodnje nezaupljivi do drugih in morajo imeti vse pod nadzorom?

To je bilo nekako v navadi vse do industrije 4.0 in nihče se ni s tem ukvarjal. Še vedno nisem zasledil že pripravljene aplikacije, na katero bi lahko priklopil svojo proizvodnjo in imel celoten pregled nad lastnimi stroji, njihovo zasedenostjo, nad tem, katere delovne naloge opravljajo, koliko energije porabijo, ali je kakšen stroj v okvari, kdaj bo njegovo popravilo, kdaj bo smiselno kupiti še en stroj, katerega prodati ... Aplikacije, ki obstajajo, so takšne, kot da pri razvoju ni sodeloval menedžment. Ker tovrstne rešitve ni, z nekim partnerjem resno razmišljamo, da jo razvijemo sami.

Kako sploh narediti preskok na industrijo 4.0?

Odvisno od tega, v kateri fazi digitalizacije je podjetje. Ampak vse se nekako začne pri tem, da imaš urejene identifikacijske številke za materiale, kosovnice za izdelke, torej da imaš vse skupaj v obliki metapodatkov. Tudi vrstni red kosovnice je pomemben, ker se da iz njega izluščiti tudi proces oziroma zaporedje strojev. To je potem baza podatkov v ozadju, ki se bo uporabljala za prikaz in avtomatično razporejanje nalog na stroje in zaposlene. Pri storitvah je podobno. Sistem mora biti zasnovan tako, da bo lastniku, direktorju, vodji proizvodnje in drugim služil za kazalnike, za optimizacijo, za načrtovanje …

Ali je bolje opraviti zamenjavo postopoma ali naenkrat?

Navadno obstajajo neki sklopi, ki se lahko digitalizirajo samostojno in pozneje povežejo v celoto. Vedno vzporedno testiraš sistem in izvajaš klasično vodenje proizvodnje ali storitev, in šele ko si prepričan, da deluje, se naredi preskok.

Ali ga je pri kakšnih industrijah ali dejavnosti lažje narediti?

Mislim, da sama dejavnost ni pomembna. Vse se da narediti.

Kje potemtakem sploh začeti?

Trenutno pomagam pri projektu, kjer je 80 odstotkov podatkov v ozadju že urejenih, hkrati pa smo že začeli delati aplikacijo, ki bo prikazovala želene kazalnike in tekla vzporedno. Končati je torej treba ozadje, kar pomeni identifikacijske številke, klasifikacije in kosovnice. Pri nekem drugem podjetju imajo ozadje že urejeno. Tam se odločamo, katero aplikacijo uporabiti. In potem vidiš, da skoraj ni pravega izdelka, zato ideja o razvoju novega. Velikokrat se prepletajo proizvodnja in storitev, stroji in delavci. In aplikacija mora biti pripravljena za vse, na primer za zamudo dobavitelja, za bolniško odsotnost delavca, za skladiščno poslovanje.

Kaj pomeni, da so podatki urejeni?

Vzemimo za primer mizo. Sestavljena je iz štirih nog, štirih vijakov in ene plošče. Osnova je, da imaš za vsakega od teh izdelkov identifikacijsko številko, v obliki metapodatkov v nekem orodju ERP. Naredimo torej kosovnico, na kateri je identifikacijska številka noge, vijaka, plošče in dela, hkrati pa določimo stroje in osebje, s katerimi bomo to mizo naredili. Ko se to uredi, bo aplikacija na podlagi naročila sama ustvarjala delovne naloge tako za stroje kot za zaposlene. Delavec bo pri stroju na zaslonu videl, kaj mora narediti, za koga in kdaj. Potrditev začetka je lahko vezana na stroj. Denimo, dokler delavec ne potrdi naloga, se stroj ne da zagnati. V takem sistemu lahko spremljaš, kaj se trenutno počne, koliko izdelkov je narejenih, kakšna je zasedenost stroja in drugih zmogljivosti ter do kdaj so zasedene. To so obenem lahko znamenja prodaji, da izravna neke sezonske krivulje ali pa da ne zasuje proizvodnje z naročili, ki presegajo zmogljivosti. Tako se izognemo slabi volji med proizvodnjo in prodajo, sploh pa pri kupcih, ker ni zamud.

Vendar imajo mnoge proizvodnje gotovo že nekakšen pregled nad tem. Koliko lahko tovrstni postopek dodatno izboljša proizvodni proces?

Včasih bi za kakšno uspešno podjetje dejali, da ima ta del pokrit, pa ga nima. Videl sem, denimo, aplikacijo uglednega svetovnega podjetja, ki pa vse delovne naloge, ki so zaključeni, izbriše. Ima torej prazno bazo, nobene zgodovine in tako se sploh ne da delati analiz, kje šele vpeljevati umetno inteligenco. Koliko, je težko reči, odvisno od primera. Je pa gotovo, da vedno izboljšajo proizvodni proces.

Kako hitro se vidijo rezultati?

Tak projekt traja od pol do enega leta. Odvisno od tega, v kateri fazi je podjetje. To pomeni, da narediš vzporedni digitalni pregled in načrtovanje proizvodnje, ga testiraš in zaženeš. Potem šele dejansko veš, koliko napak si naredil, saj imaš pregled nad celotnim proizvodnim procesom z nekimi merljivimi podatki in kazalniki.

Koliko ljudi mora biti vključenih v proces?

Vodja projekta ponavadi sodeluje z lastnikom ali direktorjem, potem z vodjo proizvodnje, nekaj proizvodnimi delavci in programerji. Vodja projekta mora vedeti, kaj hoče menedžment, kaj hoče vodja proizvodnje in kaj lahko naredijo programerji. Zato pogosto pomagam pri vpeljavah, ker imam izkušnje na vseh teh segmentih.

Koliko je treba vlagati?

Zelo različno. Začne se pri približno deset tisoč evrih. Tudi vpeljava CRM je že dober začetek digitalizacije. Da nastane baza kupcev, dobaviteljev, priložnosti, ponudb, naročil, zgodovine stranke ... Marsikdo se ne zaveda, kako močno prodajno orodje je lahko taka baza. Digitalizacija proizvodnje pa je druga stvar. Tu se cene povprečnih aplikacij začnejo pri okoli 25 tisoč evrih. Vlagati je treba tudi v koordinatorja, predvsem pa si morajo vsi deležniki tako spremembo želeti.

Kako hitro lahko povrneš naložbo?

V Zarji Elektroniki smo vsak segment digitalizacije povrnili v približno dveh mesecih. Če, denimo, poenostaviš skladiščni sistem in se vsak od 30 ljudi pred odhodom na teren v povprečju dnevno pol ure manj zadržuje v skladišču, to v dveh mesecih hitro znese deset tisoč evrov. Če letno opraviš deset tisoč servisnih obiskov in prideš k stranki s tablico namesto papirjem ter pošlješ račun, ki se sam ustvari, po e-pošti, prihraniš pri tiskovinah in poštnini nekaj deset tisoč evrov na leto. So pa tudi učinki, ki jih ne moreš neposredno izračunati, a so pomembni za krmarjenje podjetja, na primer koliko se je spremenil RVC v zadnjem trimesečju v primerjavi z lanskim, koliko je novih strank, koliko ponudb se naredi po prodajniku, v katerem obdobju je največ povpraševanj in zakaj …

Kako velik moraš biti, da greš v to?

Lahko si s. p., če razmišljaš vsaj malo bolj daljnosežno. Ker če imaš tovrstno orodje, lahko nadzorovano rasteš. Nenadzorovana rast je namreč skoraj enako kot recesija, saj se lahko zlomiš. Se pa za digitalizacijo odloča res največ podjetij, ki so nekje na meji med malim in srednjim ter vedo, da je treba narediti preskok, ker jim zadeve uhajajo.

Katere so najpogostejše napake tistih, ki se lotijo procesa digitalizacije proizvodnje?

Ena od napak je, da nekdo hoče imeti zadevo do podrobnosti projektirano in strukturirano. Resda je tovrsten projekt lažje izvesti, vendar takšno projektiranje in ukvarjanje s podrobnostmi lahko vzameta preveč časa. Če bi Windowse 95 delali tako, verjetno še danes ne bi bili na trgu. Zato je najbolje čim prej narediti neko delujočo osnovo in takoj začeti na njej graditi. Finančno zadeva ni tako obsežna in tudi nadaljnje nadgrajevanje se lahko financira že s prihranki. Vedeti je treba tudi to, da se bo zadeva stalno izboljševala.

Torej se ta proces nadgrajevanja nikoli ne konča?

Če si kreativen in podjetniškega duha, nikoli. Če imaš vse procese digitalizirane, bo po mojem mnenju naslednji korak umetna inteligenca, ki bo preračunala, kako je najbolje neko nalogo opraviti čim prej ter s čim manjšo porabo energije in resursov. Morda se bo potem nadgrajeval inteligenčni količnik umetne inteligence, kdo ve.

Vendar umetna inteligenca je že tu …

Je in ni. Nekateri programerji naredijo avtomatično razporejanje nalog in trdijo, da je to umetna inteligenca. Ampak če želiš uporabiti umetno inteligenco, mora biti celo podjetje popolnoma digitalizirano, ne samo proizvodnja. Če že umetna inteligenca vodi proizvodnjo, mora po mojem mnenju vedeti tudi, kakšno je vreme, kdaj je največ bolniških, kateri stroj se največkrat kvari, kateri dobavitelj včasih zamudi … Vse drugo so bolj ali manj dodelani algoritmi.

Katere so še napake?

Da podjetje meni, da gre za zanemarljiv strošek. Ni visok, je pa naložba, ki se bo povrnila. Vendar če nimaš načrtovanih sredstev za to, lahko nekje vmes obtičiš. Ali pa da vodstvo reče: delamo pri tem in odkljuka nalogo. Napaka je tudi, da vsakdo zase misli, da je izredno specifičen.

Pri katerem primeru digitalizacije delate zdaj?

Trenutno sodelujem pri digitalizaciji dveh podjetij. Obe sta pred dvema letoma trdili, da tega ne potrebujeta. Zdaj smo delno že uvedli CRM, saj bi radi spremljali kupce, število reklamacij, porabljenih ur, avtomatska razknjiževanja. V ozadju tako delamo pri bazah in naslednji korak bo proizvodnja. Zavedajo se, da če si naredijo digitalno okostje, da je vseeno, ali jih bo 15 ali 150 zaposlenih, saj bo zadeva enako delovala. Če bi zdaj podvojili število zaposlenih, pa bi del podjetja gotovo pregorel. Teh projektov je precej, trg je tu velik, a imam pogovore tudi glede vodenja podjetij.

Ali je kakšno pravilo, kdaj se je najbolje lotiti digitalizacije poslovnih procesov?

Včeraj. Sicer se je je najtežje lotiti v kriznem času, v dobrih časih pa so mnogi v nekakšni coni udobja in se sprašujejo, češ zakaj bi se digitalizacije sploh lotili, saj nam gre prav dobro. Predvsem je tu pomembna vizija menedžmenta, kdaj in kako, saj je lahko vedno primeren ali pa neprimeren čas.

Pri katerem poslovnem procesu je dobro začeti digitalizacijo?

Pri zadnjem projektu smo začeli z digitalizacijo baz podatkov kupcev, povpraševanja, ponudb in naročil. Nadaljevali smo z delovnimi nalogi, optimalnim razporejanjem ljudi in sledljivostjo zadnjih tehnikov na določnem objektu. Šele od tod naprej smo šli v proizvodnjo. Najprej smo se namreč lotili tistega dela podjetja, kjer je največji obseg dela in največ dogodkov, hkrati pa omogoča takojšnje prihranke ali povečanje prodaje.

Kaj je najlažje digitalizirati?

Baze kupcev in kontaktov. Sicer ni nič težko, vendar pri srednjem podjetju se lahko pojavi tudi več sto tisoč identifikacijskih številk vijakov, matic ... Da si podjetje uredi to strukturirano, ni težko, zahteva pa čas in zavzetost zaposlenih.

In kaj je najtežje pri digitalizaciji?

Prepričati ljudi, da jo potrebujejo. Pomembna je tudi kakovost vnosa podatkov, pri kateri ima vlogo človeški dejavnik. Sicer je v pogovoru s podjetji pogosto slišati, da so specifična oziroma iz specifične dejavnosti. Vsak je specifičen, tudi podjetja, ki imajo neko tradicionalno dejavnost, denimo livarstvo ali pa težka industrija. Vendar če nimajo vodstva, ki je usmerjeno v prihodnost, lahko obtičijo in so manj konkurenčni tudi v kriznih časih, ko je to še posebej pomembno.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Novice
Novice Trg kobotov bo eksplodiral

Vrednost trga industrije 4.0 se bo do leta 2023 s sedanjih 41 milijard evrov zvišala na 271 milijard evrov, ocenjuje pri IoT Analytics

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Solkanski Business Solutions bo svoje znanje s strankami delil prek novih kanalov

Ponudnik celostnih informacijskih rešitev je lani prihodke povečal za petino, čisti dobiček za četrtino, število zaposlenih pa za 20

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Tehnološka naprednost proizvodnje pelje do zmage v izboru tovarne leta

Razpis za nagrado tovarna leta 2019 je odprt za vsa proizvodna podjetja, ki poslujejo z dobičkom

Tovarna
Novice
Novice Rešitve za napredno industrijo gredo za med

Siemens, Yaskawa Slovenija in Ristro, Metronik, BTS Company in MB-Naklo o naprednih rešitvah na četverčku strokovnih sejmov

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (intervju) Nova generacija tehnologije Tom PIT temelji na arhitekturi mikrostoritev

Tomaž Pipinič, direktor celjskega tehnološkega podjetja Tom PIT, o inovativni tehnologiji, digitalizaciji in razmerah na slovenskem...

Tovarna
Novice
Novice Siemens je številka ena na področju patentov v Evropi v lanskem letu

Na lestvici Evropskega patentnega urada za leto 2018 je z drugega napredoval na prvo mesto; več kot 25 odstotkov prijavljenih patentov na...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Kako financirati naložbo v gozdno - lesno predelovalne obrate?

S financiranjem naložb v gozdno - lesno predelovalno verigo lahko podjetje pridobi posojilo v vrednosti do pet milijonov evrov z...