Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu

Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu
Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu
  23.01.2019  |  13:55
Čas branja: 14 min
Lani so storitve elektronske proizvodnje za zunanje kupce Iskratelu prinesle skoraj 11 milijonov evrov oziroma dobro desetino prihodkov skupine; v svojem izdelčnem portfelju imajo več kot 1.200 različnih tiskanin

Iskratel opremlja tiskana vezja na Bledu, Domžalah in Celju. A proizvodnja ne poteka v treh različnih mestih po Sloveniji, kot ste najbrž pomislili, temveč je tako ime njihovim trem proizvodnim linijam za opremljanje tiskanin s površinsko montažo miniaturnih elektronskih komponent (SMT). Na teh so lani izdelali 326 tisoč kosov tiskanih vezij.

Storitve elektronske proizvodnje ali na kratko EMS (Electronic Manufacturing Services) v Iskratelu vključujejo načrtovanje, produkcijo, testiranja, lakiranja, integracijo oziroma sestavljanje, pakiranje, logistiko in poprodajno podporo.

Poleg opremljanja elektronskih vezij kupcem ponujajo tudi izdelavo končnih izdelkov - denimo modemov višjega cenovnega razreda. Povedano drugače, približno 80 odstotkov izdelanih tiskanin odpremijo kupcem, približno četrtino pa jih zanje sestavijo bodisi v končne izdelke bodisi v komponente oziroma podsestave za vgradnjo v končne izdelke.

Proizvodnjo si je ogledalo 180 ljudi iz 66 podjetij

Kako v Iskratelu poteka proizvodnja tiskanin, je lani oktobra imelo priložnost v živo spoznati skoraj 180 ljudi iz 66 podjetij, ki so se udeležili sklepnega dogodka izbora Tovarna leta 2018, ki ga je v Kranju gostil Iskratel. Kaj vse so ob ogledu proizvodnje, ki na pogled spominja na filigransko delo, videli udeleženci prvega izbora tovarne leta, predstavljamo v nadaljevanju.

Še prej pa spomnimo, da je na dogodku strokovno komisijo med tremi finalisti izbora – družbami Domel, Krka in Polycomnajbolj prepričala Krka z obratom za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Zato si bodo udeleženci sklepnega dogodka Tovarna leta 2019 letos lahko ogledali njeno proizvodnjo tablet in kapsul v Novem mestu.

Z EMS skoraj 11 milijonov evrov prihodkov

Iskratel je s storitvami elektronske proizvodnje (EMS) za zunanje kupce lani ustvaril skoraj 11 milijonov evrov prihodkov, je povedal glavni direktor družbe in vršilec dolžnosti izvršnega direktorja za produkte in generične rešitve Željko Puljić. »Če bi podobno ovrednotili še interne produkte, bi se vrednost prihodkov iz tega naslova povzpela na 22 do 23 milijonov evrov,« je dodal.

Poleg rešitev in storitev za telekomunikacije ter infokomunikacijskih rešitev v segmentu železnic, energetike in posebnih omrežij za javno varnost (112, policija, vojska), je med področji, v katera se kranjska družba z več kot 70-letno tradicijo s svojo novo sprejeto strategijo intenzivno usmerja, tudi EMS.

Podvojitev prihodkov iz EMS

Cilj družbe je, da v letih 2021–2022 s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi in znanjem, ki ga imajo na področju EMS, na trgu ustvarijo 20 milijonov evrov prihodkov, je povedal Puljić.

Kot pravi, želijo pri tem doseči, da zunanjim kupcem ne bodo ponujali le svojih proizvodnih zmogljivosti, ampak da bi okrepili celoten produktni inženiring – dizajn, zasnovo, nulte serije … - in se usmerili na trg bolj inteligentnih proizvodnih storitev. Medtem ko večina drugih podjetij trgu česa takega ne more ponuditi, pa kranjska družba to lahko stori, saj ima dolgo tradicijo lastnega razvoja materialne opreme, je poudaril.

Eni redkih z lastno proizvodnjo

Iskratel je sicer eno redkih telekomunikacijskih podjetij, ki ima v svoji dejavnosti poleg razvoja in prodaje tudi lastno proizvodnjo. Poleg proizvajalca elektronskih komponent Infinion v Beljaku primerljive proizvodnje na črti do Bruslja ne boste našli, je povedal Puljić.

Kakšne prednosti jim to prinaša? »Daje nam določeno samozavest. Če želiš razviti novo programsko opremo in želiš ob tem imeti ciljno strojno oziroma materialno opremo, se znotraj hiše hitro dogovoriš za izdelavo prototipa. Če želiš izdelovati prototipe, se hitro dogovoriš za proizvodnjo, lastna prodajna mreža pa najde pilotne kupce, s katerimi stvari razvijaš naprej. Atmosfera je čisto drugačna, ko med timi hitro pride do interakcije.«

In slabosti lastne proizvodnje? »To je nenehen boj s stroški in dilema narediti ali kupiti. A za zdaj ekonomika kaže, da se nam proizvodnjo splača ohraniti,« je povedal Puljić.

Modernizacija opreme, optimizacija procesov

Kot je povedal Sašo Šimec, izvršni direktor za izvedbo poslov, je v letu 2012 EMS za zunanje kupce v prihodkih družbe pomenil 2,5 milijona evrov. Večina proizvodnje je bila namreč namenjena za telekomunikacijske rešitve v Iskratelovi osrednji dejavnosti.

V zadnjih letih so z vlaganji v posodobitev opreme, avtomatizacijo in optimizacijo procesov ter organizacijo dela po načelih vitke proizvodnje znižali stroške izdelave tiskanih vezij, povečali njihovo kakovost in zanesljivost ter s tem okrepili konkurenčnost svojih proizvodnih storitev na globalnem trgu.

Kot je pojasnil, je glavnina naložb v proizvodnjo, poleg investicij v opremo, v zadnjem času usmerjena v posodobitev programske opreme oziroma stvari, ki so bolj vezane na informatiko, analitiko, zagotavljanje sledljivosti izdelkov – od materiala do končnega izdelka – pa tudi sledljivosti procesov. Oziroma digitalizacijo in industrijo 4.0.

Bolj ali manj butična proizvodnja

Lani so v Iskratelu izdelali 326 tisoč tiskanih vezij. Kot je povedal Jernej Polič, direktor sektorja proizvodnja in tehnologija, je Iskratelova proizvodnja tiskanin bolj ali manj butična, saj se serije gibljejo le med nekaj sto in največ 20 tisoč kosi. S prehodom na nove segmente pa računajo tudi na večje serije.

Največja tiskana vezja, ki jih izdelujejo na treh linijah SMT za površinsko montažo, v širino merijo 460, v dolžino pa 600 milimetrov. Na posamezno lahko pritrdijo tudi do pet tisoč elektronskih komponent, od tega je različnih nad 250. Na najmanjših tiskanih vezjih je približno 30 komponent, je povedal Polič. Sašo Šimec pa dodal, da najkompleksnejša tiskana vezja izdelujejo za komunikacijske sisteme in rešitve, ki jih v okviru svoje osrednje dejavnosti razvijajo in tržijo sami. Razvoj kompleksnega tiskanega vezja za telefonske centrale traja od šest mesecev do enega leta.

Še zanimivost, v Iskratelu sami izdelujejo tudi kable, saj je bilo v preteklosti tako kompleksne, kot so jih potrebovali za svoje telefonske centrale in telekomunikacijske omare, na trgu težko dobiti.

Z EMS od Japonske do ZDA, tudi v Cernu

Na področju EMS ima Iskratel trenutno blizu 20 kupcev, je povedal Šimec. Tiskana vezja za različne industrije - za uporabnike telekomunikacijske opreme, industrijske elektronike, merilne opreme, avtomatizacijskih sistemov, avtomobilske elektronike, gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike – izdelujejo za kupce v večjem delu EU, a tudi na Japonskem in v ZDA, je dodal.

Iskratelovo elektroniko je denimo mogoče najti v prikazovalnikih na avstrijskih avtocestah, v domači kuhinji in tudi v pospeševalniku delcev v Cernu v Švici, je dejal Šimec.

Kaj vse vključujejo proizvodne storitve

Iskratelove storitve elektronske proizvodnje vključujejo opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT) in montažo komponent z nogicami v izvrtine (THT), lakiranje, testiranje in programiranje. Pa tudi testiranje vezja in robno skeniranje, testiranje med zagonom, obremenitvene teste, klimatske teste, preizkušanje odpornosti na rentgenske žarke in mehansko obremenitev naštevajo v družbi.

V kontroliranih pogojih, podobnih čisti sobi

Ob vstopu v Iskratelov oddelek za proizvodnjo tiskanih vezij, v katerem dela skoraj sto ljudi - od tega 21 v tehnologiji, ki jo je Jernej Polič opisal kot most med dvema otokoma, razvojem in produkcijo, kjer postavljajo procese za proizvodnjo -, smo najprej naredili nekaj korakov po širokem belem, rahlo lepljivem traku, na katerem smo pustili odtise svojih čevljev oziroma prah in umazanijo.

Tudi tako v Iskratelu dosežejo, da se pogoji v proizvodni hali čim bolj približajo tistim, ki veljajo za čiste sobe. Pa tudi s čiščenjem antistatičnih tal v treh ciklih na dan - ta se zato bleščijo kot v plesni dvorani -, in s kontrolirano temperaturo in vlago. Gibanje obiskovalcev je brez posebne antistatične obutve dovoljeno le v prehodih, ki so od proizvodnega dela ločeni z rumeno črto.

Najsodobnejši Bled, najzmogljivejše Celje

Med tremi proizvodnimi linijami za opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT) oziroma strojno polaganje miniaturnih elektronskih komponent na tiskanine (natančneje na zlate kontakte na tiskanini – zlato je zelo dober prevodnik) s pomočjo prevodne spajkalne paste je najsodobnejša tista, ki nosi ime Bled in so jo posodobili pred letom in pol. Najzmogljivejša SMT-linija nosi ime Celje, na njej pa izdelujejo serije tiskanin, velike do 20 tisoč kosov.

Avtomatizirana in robotizirana linija Bled je opremljena s štirimi računalniško vodenimi avtomatskimi stroji za polaganje elektronskih komponent s kolutov na tiskanino (pick & place), ki so srce linije - pove Jernej Polič -, pečjo, kjer segreta prevodna pasta poveže elektronske komponente s podlago, avtomatsko optično prepoznavo (AOI), kjer z računalniškim oziroma strojnim vidom preverijo, ali so vse komponente pravilno položene in pritrjene, ali morda kakšna ne manjka in podobno. Linijo praviloma upravljata dva operaterja, pri najbolj kompleksnih tiskaninah se jima pridruži še tretji.

Pri optimiziranih proizvodnih procesih pomembno vlogo igrajo tudi avtomatske skladiščne omare kardex; teh imajo v Iskratelu devet.

Valjno in selektivno spajkanje

Za pritrditev komponent z nogicami (THT) uporabljajo bodisi valjno spajkanje bodisi selektivno, dogajanje med procesom pa sproti spremljajo na dveh monitorjih.

Poleg tega na 32 ročnih delovnih mestih poskrbijo še za vstavljanje komponent, dograjevanje s hladilniki, prikazovalniki, nalepkami in podobno, preoblikovanje, pripravo materiala …, na 24 delovnih mestih pa za testiranje, je povedal Polič.

Kot pravi, so v Iskratelu sami sposobni narediti večino potrebnih testov, kar je njihova pomembna prednost. Poleg funkcijskih testov in tako imenovanih ICT-testov izvajajo tudi simulacije delovanja elektronskih komponent s pomočjo tako imenovanih maket oziroma rešitev na objektu.

Maketo ene takšnih komunikacijskih omar smo si lahko ob obisku tudi ogledali. In pri tem opazili, da je opremljena precej zračno oziroma da v njej vsi prostori za elektronske plošče niso zapolnjeni. Kot je pojasnil Polič, je velikost omar standardna, medtem ko je zaradi oblaka in virtualizacije za posamezno komunikacijsko vozlišče potrebne čedalje manj strojne opreme.

Digitalni dvojčki in sprotno spremljanje proizvodnega procesa

Med sodobnimi tehnologijami, ki so jih v proizvodni proces uvedli v zadnjem letu, je Polič omenil uporabo digitalnih dvojčkov pri pripravi optimalnega nabora miniaturnih elektronskih komponent za avtomatske stroje za opremljanje tiskanin s površinsko montažo (SMT). S tem, ko s simulacijo v računalniškem okolju pripravijo optimalno sestavo komponent, lahko stroje obremenijo bolj enakomerno, hkrati pa pospešijo proces menjave kolutov z elektronskimi komponentami in s tem zmanjšajo mrtve čase ob menjavi.

Poleg tega bodo s pomočjo senzorjev poskrbeli tudi za sprotni vpogled in sledljivost proizvodnih procesov na ročnih delovnih mestih, v naslednji fazi pa za njihovo optimizacijo.

Čista energija, vetrne elektrarne, medicina

Iskratel ima v svojem izdelčnem portfelju trenutno več kot 1.200 različnih tiskanih vezij, od tega jih za zunanje kupce izdelujejo nekaj čez 900, približno 250 najkompleksnejših pa za svoje potrebe, je povedal Sašo Šimec.

Storitve elektronske proizvodnje nameravajo v prihodnje razširiti še na nekatere nove dejavnosti, denimo v čisto energijo, vetrne elektrarne, ravnanje z odpadki …, in jim poleg proizvodnih zmogljivosti ponuditi tudi svoje komunikacijske rešitve, povezljivost in podobno.

Še zlasti pa bodo v prihodnje stavili na področje medicine, kjer se bo ob trendu staranja prebivalstva povpraševanje po naprednih rešitvah povečevalo. Z izdelavo tiskanin za medicino in medicinskih izdelkov za zunanje kupce bi radi v prihodnjih letih ustvarili 15 odstotkov prihodkov, je povedal Šimec. Načrtujejo pa tudi širitev na nove trge, zlasti v regijo DACH oziroma v Nemčijo, Avstrijo, Švico in države Beneluksa.

Na več kot 30 trgih

Iskratel je s svojimi izdelki in rešitvami prisoten na več kot 30 trgih. Daleč največjega pomeni Ruska federacija, kjer ustvarijo več kot dve petini prihodkov in imajo 20-odstotni tržni delež. Poleg Kranja imajo proizvodno podjetje od leta 1994 tudi v ruskem Jekaterinburgu, in sicer IskraUralTel v mešani rusko-slovenski lasti.

Lani so v skupini Iskratel, ki zaposluje skoraj 900 ljudi, od tega v Sloveniji več kot 500, ustvarili 104 milijone prihodkov, kar je približno 15 odstotkov več kot v letu 2017. Letos jih načrtujejo med 107 in 110 milijoni evrov, je povedal Željko Puljić.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse (intervju) Kako se lotiti digitalizacije proizvodnje in zakaj je to pomembno

Če vstopiš v krizo digitaliziran, si bolj konkurenčen, poudarja Boris Grivić, donedavni direktor Zarje Elektronike, ki ima izkušnje z...

Tovarna
Novice
Novice Tako proizvodnim podjetjem pomagajo do še boljšega poslovanja

Tom PIT, Kopa računalniški inženiring, Avtenta, Iskratel in SID banka o novostih in poudarkih v letošnji ponudbi za proizvodna podjetja

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Tovarna leta 2019: tekma, promocija, priznanje, druženje

Razpis za izbor tovarne leta 2019 je objavljen; k sodelovanju vabljena uspešna proizvodna podjetja

Tovarna
Novice
Novice Industrijska uporaba bionskih eksoskeletov – bionic 4.0

Uporaba eksoskeletov se bo razširila na številna področja, še zlasti tja, kjer delo v prisilni drži povzroča bolečine in poškodbe.

Tovarna
Novice
Novice Resnični potencial umetne inteligence leži v industriji

Umetna inteligenca, ki je integrirana v industrijske procese z namenom ustvarjanja vrednosti v industrijskem obsegu, lahko koristi vsem