Vipap Videm na trg ovojno-embalažnega papirja ob podpori SID-PKZ

Vipap Videm na trg ovojno-embalažnega papirja ob podpori SID-PKZ
Vipap Videm na trg ovojno-embalažnega papirja ob podpori SID-PKZ
  12.12.2018  |  12:34
Čas branja: 4 min
Z ovojno-embalažnim papirjem, tona katerega je od časopisnega papirja dražja za sto evrov, krška družba ustvari že skoraj desetino prihodkov

Možnost povečanja konkurenčnosti in prodaje, varnost, red na področju upravljanja terjatev, krajši roki plačila, povratne informacije, argumentirana neodobritev zavarovalnega limita kritja, ugodnejši pogoji financiranja pri bankah, faktoring, večja kredibilnost pri dobaviteljih.

Tako je prednosti zavarovanja terjatev strnil Boris Macur, vodja prodaje v družbi Vipap Videm Krško, ko je na poslovnem srečanju podjetij dolenjske regije – tega je skupaj s partnerji pripravila SIDPrva kreditna zavarovalnica (SID–PKZ) –, z udeleženci delil izkušnje podjetja pri optimizaciji upravljanja terjatev.

Ob upadanju prodaje in cen časopisnega papirja na nov trg

Vipap Videm Krško, ki na treh papirnih strojih na leto izdela približno 200 tisoč ton papirja – časopisnega, publikacijskega in ovojno-embalažnega –, in s 360 zaposlenimi ustvari približno 90 milijonov evrov prihodkov, od tega 90 odstotkov na tujih trgih, se v zadnjih letih sooča z velikim upadom povpraševanja po časopisnem papirju in ob tem upadom njegove cene, po drugi strani pa s skokovito rastjo cen odpadnega papirja, glavne surovine v proizvodnji podjetja. Zaradi zahtevnih razmer družba že nekaj let posluje z izgubo. Krško podjetje svoje izdelke izvaža v več kot 40 držav v Evropi, Afriki in Aziji ter ima 180 tujih in 38 domačih kupcev. Kot je povedal Boris Macur, se je svetovni trg časopisnega papirja z 32 milijonov ton v letu 2010 skrčil na današnjih 20 milijonov ton.

Na razprte škarje med upadanjem cen časopisnega papirja, s katerim krška družba ustvari dobre tri četrtine prodaje, in rastjo cen surovine zanj, so v družbi odgovorili tudi s preusmeritvijo dela proizvodnje s časopisnega papirja na embalažno-ovojnega, ki na trgu dosega precej višjo ceno in ga je mogoče proizvajati na papirnih strojih za časopisni papir. V primerjavi s časopisnim je cena embalažno-ovojnega papirja pri toni višja za sto evrov.

Za embalažni papir že 100 kupcev; podpora SID-PKZ ključna

Na trgu embalažno-ovojnega papirja ima Vipap Videm danes že približno sto kupcev, ta prodaja pa družbi zdaj prinaša že dva milijona evrov dodatnih prihodkov na leto, je povedal Boris Macur. Leta 2014 so ga prodali nekaj manj kot tri tisoč ton, danes pa že 20 tisoč ton. V skupnih prihodkih podjetja pa ima že skoraj desetodstotni delež.

Pri uspešnem vstopu v novi segment je pomembno vlogo imela tudi SID-PKZ, je povedal Macur. Ob pridobivanju novih kupcev v tem segmentu je SID-PKZ na podlagi presoje njihove bonitete hitro odobravala zavarovalne limite kritja, kar je bilo pri pridobivanju novih poslov zelo pomembno, je pojasnil. In dodal, da se je Vipap Videm prav z uspešnim vstopom na novi trg zmogel obdržati nad vodo, kljub negativnemu EBITDA.

V Grčiji pri dveh kupcih ob dva milijona evrov

Pomembnost zavarovanja terjatev je ponazoril tudi z izkušnjo v Grčiji, kjer sta dva njihova kupca pred leti zašla v težave, pri tem pa je krška družba ostala z neporavnanimi terjatvami v višini dveh milijonov evrov.

A ker imajo terjatve zavarovane pri SID-PKZ, zaradi izplačane škode v rezultatu podjetja ni zazevala velika luknja, kot bi se zgodilo v nasprotnem primeru, če bi v Grčiji kljub dobavljenim izdelkom ostali praznih rok.

Strokovnjaki SID-PKZ so poleg tega podjetju pomagali pri presoji, ali je smiselno, da gredo v postopek izterjave terjatev po sodni poti, ki je v Grčiji zelo dolgotrajen, zapleten in drag.

Ko so ugotovili, da pri enem od kupcev obstaja možnost, da neplačano terjatev izterjajo po sodni poti in da predvideni stroški postopka to upravičujejo, jih je SID-PKZ usmerjala pri izbiri ustrezne lokalne odvetniške pisarne, ki v Grčiji zastopa interese krške družbe. Sodni postopek tam sicer še ni končan.

Optimizacija upravljanja terjatev

V družbi je upravljanje terjatev formalizirano urejeno v pravilniku. Evidenca terjatev v elektronski ali papirni obliki, ki jo dnevno ažurirajo v saldakontih, je temelj za spremljanje plačil kupcev, zapadlih terjatev, obsega nezapadlih terjatev, vseh terjatev skupaj in višine odobrenega zavarovalnega limita kritja pri SID-PKZ za posameznega kupca.

Boris Macur, ki je med prednostmi zavarovanja poudaril tudi red na področju upravljanja terjatev, je udeležencem poslovnega srečanja opisal tudi njihov sistem in postopke izterjave, ki se odvijajo v štirih stopnjah. Za izterjavo na prvi stopnji – za zapadle terjatve do 15 dni po valuti zapadlosti – je pristojen komercialist v prodaji. Na drugi stopnji – pri zapadlih terjatvah od 15 do 30 dni po valuti zapadlosti – se v izterjavo poleg komercialista aktivno vključi tudi vodja prodaje, po potrebi tudi finančna in pravna služba. Vodja prodaje se pri tem lahko odloči za ustavitev ali zmanjšanje obsega nadaljnje prodaje, uvajanje razmerja plačila : dobava, iskanje možnosti kompenzacij in preverjanje bonitete kupca.

V izterjavo na tretji stopnji – pri terjatvah nad 30 dni po valuti zapadlosti – se poleg komercialista in vodje prodaje aktivno vključi tudi direktor trženja, po potrebi tudi finančna in pravna služba. Ukrepi pri zamudah nad 30 dni so: pisni opomin, ustavitev vseh dobav pri zamudi plačila nad 45 dni, obračun zamudnih obresti, sestanek z dolžnikom z zahtevo določitve oblike in termina poplačila zapadlih terjatev skupaj z zamudnimi obrestmi, vnovično preverjanje bonitete kupca, zahtevek za dodatna zavarovanja zapadlega dolga (zastava premoženja, asignacije, cesije), obvestilo družbi SID-PKZ o zamudi plačila nad 45 dni ter pridobitev pisnega soglasja za nadaljnje dobave.

Na četrti stopnji – pri terjatvah zapadlih 60 dni in več po valuti zapadlosti – vse aktivnosti pri izterjavi usklajujejo s SID-PKZ in zanje pridobijo njeno pisno soglasje – za sprožitev postopka izterjave pri izterjevalni družbi ali odvetniku. Če kupec predlaga sklenitev pisnega dogovora o reprogramu poplačila zapadle terjatve, o tem obvestijo SID-PKZ in pridobijo pisno soglasje, je povedal Macur. In dodal, da zaradi učinkovitega upravljanja terjatev in prevetritve kupcev ter zmanjšanja njihovega števila v zadnjih letih do izterjave na četrti stopnji pride zelo redko.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Belokranjska Iskra Kondenzatorji med proizvajalci v Evropi nima para

V Iskrini poslovni enoti Kondenzatorji v Semiču na leto izdelajo do sto milijonov elektronskih kondenzatorjev, nekaj sto tisoč...

Tovarna
Novice
Novice Te vsebine na Tovarni leta so vas v 2018 najbolj pritegnile

Z največ bralci članek o proizvodnji, povezani z novo predsedniško limuzino ruskega predsednika Vladimirja Putina

Tovarna
Novice
Novice Tako proizvodnim podjetjem pomagajo pri optimizaciji in digitalizaciji

Novosti in poudarke v ponudbi pojasnjujejo Siemens, Business Solutions, Microsoft Slovenija, MIT Informatika in Špica International

Tovarna
Novice
Novice Naziv inženirka leta 2018 Dori Domajnko iz RLS Merilne tehnike

V središču izbora Inženirka leta niso inženirski dosežki posameznic, ampak potencial nominirank, da so zgled in navdih mlajšim...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Iskratelova tiskana vezja tudi v pospeševalniku delcev v Cernu

Lani so storitve elektronske proizvodnje za zunanje kupce Iskratelu prinesle skoraj 11 milijonov evrov oziroma dobro desetino prihodkov...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Kako si lahko na preprost način zagotovite sredstva za tekočo likvidnost?

S financiranjem MSP, si lahko mala in srednje velika podjetja zagotovijo finančno podporo, ko se odločajo za nakup opredmetenih in...

Tovarna
Novice
Novice Industrijska uporaba bionskih eksoskeletov – bionic 4.0

Uporaba eksoskeletov se bo razširila na številna področja, še zlasti kjer delo v prisilni drži ustvarja bolečine in poškodbe.