Rast proizvodnih podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT

Rast proizvodnih podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT
Rast proizvodnih podjetij odkriva nove možnosti za naložbe v IT
  26.09.2018  |  11:20
Čas branja: 5 min
Celostne informacijske rešitve rastočim podjetjem pomagajo pri dvigu produktivnosti, izboljšanju kakovosti in hitrem prilagajanju potrebam trga.

Industrijska proizvodnja skokovito raste. Po podatkih Statističnega urada RS so proizvodna podjetja v Sloveniji leta 2017 prodala za približno 23,8 milijarde evrov industrijskih izdelkov in storitev, kar je za 11,7 odstotka več kot leta 2016 in za 18,3 odstotka več kot leta 2015. V zadnjih treh letih je vrednost prodanih industrijskih izdelkov in storitev presegla prodajo iz leta 2008, iz obdobja pred gospodarsko krizo.

Zaradi hitre rasti proizvodna podjetja izgubljajo nadzor nad poslovanjem

Vendar se za temi spodbudnimi kazalniki skrivajo tudi manj uspešne zgodbe. Prav pospešena rast lahko podjetjem povzroči velike težave, saj tako rekoč čez noč zrastejo iz majhnega v srednje podjetje. Veliko malih podjetij je v zadnjih petih letih prešlo v položaj, ko povečanega poslovanja ne morejo več obvladovati. Dogodkov je preprosto preveč, da bi jim še lahko sledili, kaj šele, da bi se nanje pravočasno in pravilno odzivali. To v praksi pomeni, da zamujajo z dobavami, zaradi hitenja ne obvladujejo kakovosti pa tudi dobičkonosnosti. Napake, ki nastajajo skozi celoten proces, ustvarjajo izgube in na prvi pogled uspešni projekti se spreminjajo v nočno moro, ki se neusmiljeno kaže v bilancah.

Težave nastajajo predvsem zato, ker niti direktorji niti zaposleni nimajo informacij, kaj se dejansko dogaja v poslovnih in proizvodnih procesih. Vsak oddelek uporablja svoje Excelove tabele, podatki se še vedno vodijo po zvezkih, na listkih … Ne samo, da ima vsaka služba svoj pogled na uspešnost, napake je mogoče enostavno prikrivati, zaradi množice nedostopnih podatkov pa jih je pravzaprav nemogoče odkriti. Podjetje se lahko ukvarja samo s posledicami in gasi požare, pravih razlogov pa ne odpravi.

V takšnih okoljih sta še posebej žgoči težavi tudi sam obračun proizvodnje in sledljivost. Namesto da bi imeli informacijo o doseženi razliki v ceni na voljo že takoj po zaključku delovnega naloga, se podatki o opravljenem času in porabljenem materialu zbirajo še dolgo po tem, ko je naročilo odpremljeno kupcu, ali pa natančnih informacij sploh ni mogoče dobiti. Podjetje tako zelo težko ugotovi, kako naj kaj proizvaja, da bo dobiček čim večji, oziroma kje izgublja denar.

Naložbe v proizvodne zmogljivosti so nujne, vendar ali so dovolj izkoriščene?

Ena izmed težav, ki jih opažamo v podjetjih, je povečevanje produktivnosti. Proizvodna podjetja so na rast povpraševanja praviloma odgovorila z naložbami v nove proizvodne prostore, stroje in skladišča. V enem izmed takšnih podjetij so zaradi povečanja poslovanja veliko vložili v povečanje proizvodnih zmogljivosti in povečali število zaposlenih, vendar niso dosegli velikega izboljšanja produktivnosti, kaj šele dodane vrednosti. Srečujemo se s podjetji, ki se dejansko bojijo sprejeti nova naročila, stroje pa imajo zasedene denimo samo 60-odstotno. Težave spet najdemo v slabi informatizaciji, tokrat na področju načrtovanja in spremljanja proizvodnje. Kot kažejo dobre prakse, se s sodobnimi metodami, kot so vizualizacija planiranja, uporaba umetne inteligence ter samodejno zajemanje podatkov iz proizvodnje, lahko učinkovitost strojev in naprav (OEE) hitro poveča za 10 ali celo 20 odstotkov. Izboljšanje je lahko tako občutno, da podjetju ni treba kupiti novih strojev, temveč povečan obseg naročil izpolni s trenutnimi zmogljivostmi in zaposlenimi.

Nove tržne razmere silijo v spreminjanje poslovnih modelov

Številna podjetja so že med zadnjo gospodarsko krizo morala spremeniti poslovni model. In kdor v to ni bil prisiljen že takrat, ga zdaj v spremembe sili trg. Proizvajalci se srečujejo s čedalje manjšimi naročili, kar pomeni, da morajo poleg velikoserijske proizvodnje obvladovati tudi maloserijsko ter naročniško oziroma posamično proizvodnjo. In prav pomanjkljivo obvladovanje posebnosti teh novih oblik proizvodnje v veliko primerih onemogoča ustvarjanje razlike v ceni, ki bi podjetju zagotavljala pogoje za obvladljivo rast in razvoj.

Drug izziv, ki ga opažamo, je razširjanje dejavnosti podjetij. V nekem velikem podjetju, kjer se ukvarjajo s prodajo barvnih kovin, se je denimo obseg dodelavnih storitev v kratkem povečal za 50 odstotkov. Zato so morali uvesti že čisto pravi informacijski sistem za podporo proizvodnji.

Po drugi strani dejavnost razširjajo tudi proizvajalci. Tako se je denimo v podjetju, ki proizvaja energetske sisteme, obseg vzdrževalnih storitev tako povečal, da procesa, ki je potekal prek papirnih delovnih nalogov, preprosto niso več obvladovali. Povečanje poslovanja iz segmenta storitev je pričakovati v marsikateri industrijski panogi.

Ali je ERP lahko čarobna palčka?

Praksa kaže, da podjetja ne glede na panogo od sistema ERP pričakujejo rešitev večine, če že ne kar vseh poslovnih izzivov: od podpore osnovnim dejavnostim na enem mestu do celostno informatiziranih poslovnih procesov. Še več, sistema ERP ne vidijo samo kot temeljno zbirko podatkov, ampak od ponudnika vse bolj pričakujejo znanje in podporo za upravljanje različnih segmentov poslovanja, kot so kadri, kupci in dobavitelji, poslovna sredstva in storitve, pri čemer se sistem ERP razširja tudi z vidika vsebine, saj hranijo čedalje več dokumentov, obogatenih vsebin in delovnih postopkov. Nanje se priklaplja tudi čedalje več zunanjih aplikacij, tudi iz oblaka, s katerimi podjetja razširjajo nabor storitev bodisi za zaposlene bodisi za poslovne partnerje in končne kupce.

Spremenjene tržne razmere in predvsem čedalje večja dinamika poslovanja podjetja spodbujajo, da svoje poslovanje krmilijo na podlagi realnih podatkov, ne pa na pamet, kot so lahko to počela do zdaj. Vendar se z informacijskega vidika še vedno ukvarjajo predvsem sami s seboj. Iskanje možnosti v notranjih procesih vsekakor ni slabo, saj jim omogoča izboljšanje učinkovitosti. Ne moremo pa prezreti, da jih čaka veliko dela z digitalizacijo poslovanja oziroma procesov, ki so obrnjeni navzven, k dobaviteljem in kupcem. V tem segmentu je skrite veliko vrednosti, ki pa je ni mogoče sprostiti s stroji v proizvodnji, ampak samo s pametno uporabo podatkov in, za zdaj še, z ljudmi.

Marjeta Povalej je direktorica podjetja MIT informatika.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Novice
Novice (intervju) Do zmage na trgu tudi z obvladovanjem tveganj

Pri obvladovanju tveganj, kar je eden izmed glavnih dejavnikov uspešnosti, je pri slovenskih podjetjih še veliko možnosti za napredek.

Tovarna
Novice
Novice Slovenija med državami z največjim deležem robotov v avtoindustriji

V slovenski avtoindustriji je bilo lani 'zaposlenih' 1.075 robotov na 10.000 delavcev; lani smo se skupaj z Avstrijo prvič pridružili...

Tovarna
Novice
Novice Tovarna pijač Dana širi proizvodnjo na sadna polnila, paste in druge polizdelke

Mirnska tovarna Dana si je kruh doslej rezala predvsem z vodami, sokovi, rumom in emulzijami za pijače, od zdaj pa si ga bo še z...

Tovarna
Novice
Novice Prvi koraki slovenskih podjetij v digitalni svet so kratki in plahi

Med motivi preoblikovanja poslovanja podjetja navajajo predvsem optimizacijo poslovnih procesov in večjo učinkovitost zaposlenih

Tovarna
Novice
Novice Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko kmalu center za sodelujočo robotiko

V novem centru, ki ga bodo lahko uporabljala tudi proizvodna podjetja, bodo pokrivali najnovejše tehnologije s področja robotike

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Microsoft predstavil najnovejše dosežke na področju umetne inteligence

Microsoftove prelomne tehnologije za prevajanje zapustile raziskovalni laboratorij; predstavili smernice za odgovoren razvoj pogovorne...