Dobra novica: do prvih ugodnih posojil iz evropskih sredstev ESIF v septembru

Dobra novica: do prvih ugodnih posojil iz evropskih sredstev ESIF v septembru
Dobra novica: do prvih ugodnih posojil iz evropskih sredstev ESIF v septembru
  09.05.2018  |  14:17
Čas branja: 6 min
Finančne instrumente je SID banka oblikovala na podlagi ocene vrzeli financiranja na trgu, z njimi zapolnjuje dejanske potrebe na trgu

SID – Slovenska izvozna in razvojna banka in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta sporazum o ustanovitvi sklada skladov, namenjenega uporabi 253 milijonov evrov povratnih evropskih kohezijskih sredstev iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF), podpisala konec novembra lani. Za financiranje razvoja in podjetništva bo sicer do leta 2023 podjetjem in občinam na voljo za več kot 370 milijonov evrov ugodnih posojil, saj bodo finančni posredniki k sredstvom ESIF sami dodali še predvidoma 120 milijonov evrov.

O prvih ugodnih posojilih, ki bodo podjetjem na voljo v drugi polovici letošnjega leta, smo se pogovarjali z Natalijo Stošicki, direktorico oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki in Sašom Kelemanom, direktorjem oddelka za izvajanje sklada skladov v SID banki.

Kakšno zanimanje za posojila iz sredstev ESIF in druge finančne instrumente zaznavate na terenu, med podjetji?

Finančne instrumente smo oblikovali na podlagi ocene vrzeli financiranja na trgu, ki ga je že v letu 2014 pripravila slovenska družba PwC in jo pozneje dopolnila še analiza Evropske investicijske banke, z njimi pa zapolnjujemo dejanske potrebe na trgu.

Tržne vrzeli so bile namreč ugotovljene prav na področju financiranja malih in srednjih podjetij, raziskav, razvoja in inovacij, energetske učinkovitosti in urbanega razvoja. Finančne instrumente z nižjimi zahtevami za zavarovanje ali brez tega, z nižjo obrestno mero in daljšo odplačilno dobo smo oblikovali prav po meri teh ciljnih skupin.

Kako tečejo priprave, da bo sklad skladov zaživel, kaj še morate v SID banki za to postoriti?

V decembru smo prejeli prvo tranšo sredstev ESIF v višini 63,25 milijona evrov – to je bila prva tranša od sicer štirih načrtovanih v skupni višini 253 milijonov evrov –, kar je bil eden od pomembnejših mejnikov v naboru aktivnosti za operacionalizacijo izvajanja sklada skladov in finančnih instrumentov.

Za pridobitev sredstev smo izvedli tržni test interesa za sodelovanje potencialnih finančnih posrednikov pri izvajanju produktov ter na tej podlagi izdelali produktno dokumentacijo, ki med drugim tudi natančno določa pogoje izvajanja prvih dveh finančnih instrumentov s strani finančnih posrednikov in pogoje financiranja podjetij.

Nadalje smo pripravili naložbene strategije za finančne instrumente, ki se bodo večinoma izvajale prek finančnih posrednikov (predvsem poslovnih bank, hranilnic in javnih skladov), ki že vključujejo koncepte za razvoj devetih finančnih instrumentov. Ti produkti so posojila in garancijske sheme. Pripravlja se tudi poslovno-finančni načrt za te instrumente do leta 2023 z načrtom plasiranja sredstev do podjetij v tem obdobju, zlasti pa natančen poslovno-finančni načrt za leto 2018. Ta vključuje marketinško strategijo in podrobnejšo opredelitev vseh s tem povezanih aktivnosti.

SID banka je za izvedbo te naloge morala izvesti notranje organizacijske spremembe, potrebne za izvajanje sklada skladov, vključno z ustrezno IT-podporo in sistemom za spremljanje in poročanje, ki mora biti čim bolj prijazen do uporabnikov.

Kakšno je zanimanje finančnih posrednikov za sodelovanje, s kolikimi ste že sklenili dogovore?

Finančni posredniki, se pravi poslovne banke, hranilnice in javni skladi, bodo imeli ključno vlogo pri uspešnem izvajanju sklada skladov. Njihovo zanimanje za izvajanje kohezijske politike prek finančnih instrumentov, ki so nekakšen most med nepovratnimi sredstvi in klasičnimi posojili, smo že lani poleti ugotavljali s tržnim testom, in ugotovili, da je ta pozitiven in nad pričakovanji. Poleg tega smo od finančnih posrednikov dobili tudi veliko koristnih povratnih informacij.

Javni razpis za izbor finančnih posrednikov bo objavljen do konca maja, vzporedno pa pripravljamo tudi postopek izbora javnih skladov za enega od teh finančnih instrumentov, in sicer po načelu tako imenovanega hišnega izvajalca. Dogovorov z njimi torej še nismo sklenili, saj ravno končujemo pripravo razpisne dokumentacije za prva dva finančna instrumenta, vključno z razpisnimi pogoji za izbor finančnih posrednikov, ki ju bodo izvajali.

Ali bo tudi SID banka sama vključena v izvajanje finančnih instrumentov?

SID banka bo tudi sama vključena v izvajanje finančnih instrumentov. In sicer portfeljskih garancij kreditodajalcem za posojila malim in srednjim podjetjem ter portfeljskih garancij kreditodajalcem za posojila velikim podjetjem za financiranje raziskav, razvoja in inovacij.

Z izjemo teh dveh produktov SID banka neposredno ne bo vključena v izvajanje finančnih instrumentov, bo pa spremljala njihovo izvajanje oziroma to, kako bodo finančni posredniki, s katerimi bo sklenila sporazume o financiranju, plasirali sredstva ESIF.

SID banka bo tudi skrbela za promocijo finančnih instrumentov – posojil in garancij – in promocijo sklada skladov. Finančnim posrednikom bo ta promocija v podporo, da bodo podjetjem omogočili čim hitrejše in v največjem možnem obsegu ter transparentno dostopanje do ugodnih posojil, če bodo izpolnjevala pogoje. Da bi Slovenija lahko črpala drugo tranšo sredstev ESIF, morajo finančni posredniki prvo tranšo med končne prejemnike razdeliti do konca septembra prihodnje leto.

Katera finančna instrumenta bosta podjetjem najprej na voljo v okviru sredstev iz sklada skladov?

Predvidoma od septembra letos bodo prek finančnih posrednikov, s katerimi bo SID banka sklenila dogovor o sodelovanju, za podjetja vseh velikosti na voljo ugodna posojila za raziskave, razvoj in inovacije ter mikroposojila za mikro in mala podjetja – vključno z zagonskimi oziroma start-up podjetji – ter samostojne podjetnike.

Pri posojilih za raziskave, razvoj in inovacije bo najmanjši znesek posojila deset tisoč evrov, največji pa deset milijonov evrov, ročnost posojil pa bo od tri do devet let. Ker se bo za 62,5 odstotka posojila, ki bo financiran iz sredstev ESIF, obračunala nična obrestna mera, za preostanek posojila, ki se bo financiral iz sredstev finančnega posrednika, pa komercialna, bo skupna obrestna mera za posojilojemalce zelo ugodna.

S posojili za raziskave, razvoj in inovacije se bodo lahko financirala opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana z izvajanjem aktivnosti raziskav, razvoja in inovacij.

Kakšni pa bodo pogoji za mikroposojila za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike?

Mikro in malim podjetjem ter samostojnim podjetnikom bodo za financiranje opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter obratni kapital na voljo posojila v višini od pet tisoč do največ 25 tisoč evrov. Ročnost posojil bo od dveh do petih let, z moratorijem na odplačilo glavnice v dolžini polovice ročnosti posojila. Podobno kot pri posojilih za raziskave, razvoj in inovacije se bo tudi za mikroposojila mikro in malim podjetjem za 62,5 odstotka posojila, ki bo financirano iz sredstev ESIF, obračunala nična obrestna mera, za preostanek posojila, ki se bo financiral iz sredstev finančnega posrednika, pa komercialna, zato bodo tudi te obrestne mere za posojilojemalce zelo ugodne.

Kateri drugi produkti poleg omenjenih bodo podjetjem še na voljo iz sredstev ESIF?

Javnim organizacijam – občinam in zavodom – ter podjetjem ESCO bodo na voljo tudi posojila za energetsko prenovo stavb javnega sektorja v višini od sto tisoč do največ 15 milijonov evrov. Za takšna posojila je na razpolago 25 milijonov evrov sredstev ESIF, finančni posrednik pa jih bo moral zagotoviti še okrog 12 milijonov evrov.

Od prihodnjega leta bodo podjetjem in drugim upravičencem na voljo še ugodna posojila za namen urbanega razvoja, lastniško in kvazilastniško financiranje malih in srednjih podjetij (MSP), posojila za poslovanje in investicije MSP ter posojila, ki bodo krita s portfeljskimi garancijami in mikrogarancijami. Skupaj bo v okviru sklada skladov na voljo devet finančnih instrumentov.

Lahko o lastniškem in kvazilastniškem financiranju MSP poveste kaj več?

Podjetjem, ki so šele na začetku poslovne poti, a imajo dober poslovni model in potencial za razvoj, bo v okviru sredstev ESIF na voljo lastniško oziroma kvazilastniško financiranje. To se bo izvajalo prek dveh oblik, in sicer kot neposredne naložbe v kapital v obliki nakupa delnic ali poslovnih deležev podjetij in/ali v obliki konvertibilnega posojila. Do takšnega financiranja bodo upravičena inovativna podjetja s sedežem v Sloveniji, ki so v začetni fazi življenjskega cikla oziroma v semenski fazi razvoja ali v fazi oblikovanja ali drugi začetni fazi razvoja.

Za lastniško in kvazilastniško financiranje MSP bo podjetjem skupaj na voljo 13 milijonov evrov, od tega deset milijonov evrov sredstev ESIF in tri milijone evrov sredstev, ki jih bo dodal finančni posrednik. Ker gre za majhen znesek, bomo za izvajanje tega finančnega instrumenta, ki ga bomo začeli razvijati v začetku maja, izbrali samo enega izvajalca, ki bo možnost lastniškega in kvazilastniškega financiranja MSP začel zagotavljati predvidoma novembra.

Podjetje bo v okviru tovrstnega financiranja lahko pridobilo najmanj deset tisoč evrov in največ milijon evrov v primeru financiranja lastniške udeležbe in največ 200 tisoč evrov v primeru financiranja s konvertibilnim posojilom.

Ročnost financiranja kapitalske udeležbe v podjetju bo največ deset let z možnostjo podaljšanja za dve leti, ročnost konvertibilnega posojila pa najmanj tri leta in največ pet let, z možnostjo podaljšanja za dve leti ob odobritvi.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Za nagrado tovarna leta 2018 se bodo 10. oktobra v Kranju pomerili Domel, Krka in Polycom

Zmagovalca izbora Tovarna leta 2018 bo na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel, izbrala štiričlanska strokovna komisija, ki...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Tako v Domelu izdelujejo 30 odstotkov lažje elektromotorje kot njihovi tekmeci po svetu

Vsako tretje gospodinjstvo v Evropi gre nad prah s sesalnikom, ki ga poganja Domelov elektromotor; družba iz Železnikov je lani izdelala...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Pri gabaritih so prostorsko postavitev tovarne Yaskawe zmanjšali za več kot polovico

Zbrali smo izkušnje nekaj podjetij, ki sodelujejo z laboratorijem LASIM

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta (intervju) Vidi se, da podjetja digitalizacijo resnično živijo

Tako je izkušnje ekipe KPMG, ki je v juniju in juliju obiskala vseh 14 podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2018, strnil...

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Kakšne so napredne proizvodne prakse najboljših proizvodnih podjetij v Sloveniji

Vodstva proizvodenj slovenskih podjetij, proizvodni strokovnjaki ter njihovi dobavitelji bodo 10. oktobra zbrani na enem mestu in bodo...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Vsak realen proizvodni proces znajo spraviti v digitalno obliko

Na fakulteti za strojništvo podjetja učijo, kako z digitalizacijo povečati konkurenčnost na trgu

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Brez prilagodljivosti ne bo šlo več naprej

Poslovni informacijski sistem MIT Orkester tovarnam prihodnosti zagotavlja hitro spreminjanje proizvodnih in režijskih procesov glede na...