(intervju) Kreditna zavarovalnica SID – PKZ namerava na Hrvaškem letos ustanoviti podružnico

(intervju) Kreditna zavarovalnica  SID – PKZ namerava na Hrvaškem letos ustanoviti podružnico
(intervju) Kreditna zavarovalnica SID – PKZ namerava na Hrvaškem letos ustanoviti podružnico
  18.04.2018  |  10:55
Čas branja: 7 min
Sergej Simoniti, predsednik uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice (PKZ) o strategiji in načrtih SID – PKZ, njeni vlogi v slovenskem gospodarstvu in širitvi na tuje trge

SIDPrva kreditna zavarovalnica je specializirana za zavarovanje terjatev do kupcev in ima v tej zavarovalni vrsti med zavarovalnicami s sedežem v Sloveniji prevladujoč tržni delež. Vsako leto zavaruje 6,7 milijarde evrov prodaje podjetij, in sicer tako na domačem kot na več kot sto tujih trgih po vsem svetu. Lani je zbrala dobrih 15 milijonov evrov premije in izplačala skoraj devet milijonov evrov škod.

Z novim letom je njeno vodenje prevzel Sergej Simoniti, ki je bil pred tem šest let direktor Agencije za zavarovalni nadzor. Z njim smo se med drugim pogovarjali o novi strategiji in načrtih SID - PKZ, njeni vlogi v slovenskem gospodarstvu in načrtovani ustanovitvi podružnice na Hrvaškem. Pa tudi o posledicah načrtovane privatizacije, saj skupina SID, ki je lastnica SID – PKZ, zanjo išče novega lastnika.

Kakšne cilje ste si postavili ob prevzemu funkcije predsednika uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice?

Nova uprava, ki jo sestavljamo Denis Stroligo in Igor Pirnat kot člana in sam kot predsednik, je vodenje SID – PKZ prevzela 1. januarja. Njen cilj je spremeniti korporativno kulturo družbe in njeno umeščenost v slovenskem gospodarstvu.

Pa ne zato, ker bi bilo s SID - PKZ karkoli narobe. Ta svojo funkcijo upravlja izjemno dobro. Spremembe so potrebne zato, ker so se pomembno spremenile zunanje okoliščine, zaradi katerih je treba pozicioniranost družbe v slovenskem gospodarstvu resetirati oziroma jo oblikovati na novo.

Odkar je družba pred 25 leti začela delovati, je Slovenija vstopila v EU in prevzela evro, gospodarsko okolje deluje v precej bolj konkurenčnem okolju, prešli smo skozi gospodarsko krizo. In ne nazadnje, v ozkem segmentu, v katerem deluje SID – PKZ, ki je specializirana za zavarovanje terjatev podjetij do kupcev, se je pojavila ostra konkurenca.

Vse to so razlogi, ki zahtevajo, da temeljito prevetrimo svoje poslovanje – tako v družbi kot navzven. Pri tem bomo izkoristili vse naše zgodovinske prednosti, ki so zelo pomembne in zelo velike.

Kakšna je vaša nova strategija?

Naša glavna usmeritev je, da moramo slediti strankam in se jim bolj prilagajati. Dolgo je bilo tako, da so slovenski izvozniki, ki so za svoj posel potrebovali različne finančne instrumente, poenostavljeno povedano, po naše storitve prihajali k nam. Zdaj pa je to okolje postalo veliko bolj sofisticirano, tako da moramo danes mi prihajati k našim strankam in se jim prilagajati.

Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da moramo biti s strankami v še tesnejšem stiku - da po eni strani laže razumemo njihov poslovni model in tveganja, ki jih zavarujemo, po drugi strani pa zato, da razumemo njihove potrebe, ki iz tega izhajajo.

To je en vidik. Drug vidik je, da moramo aktivno nastopati na trgu in iskati možnosti alternativnih prodajnih kanalov. Povedano po domače, iščemo možnosti, kako se približati strankam, ki naših storitev še ne poznajo ali jih še ne uporabljajo.

Kdo so uporabniki vaših storitev, katere še želite pridobiti?

V razmeroma ozkem segmentu velikih slovenskih izvoznikov so naše storitve zelo dobro znane in tukaj je zavarovanost zelo visoka. V pomembnem delu trga, med malimi in srednjimi podjetji, pa so možnosti za organsko rast še zelo velike. V tem segmentu praviloma ne poznajo naših storitev niti ne poznajo našega delovanja. Se pa skladno z našo strategijo ne nameravamo širiti le na področje malih in srednjih podjetij, temveč tudi na lizinške hiše, pa tudi na tuje trge.

Kakšen je pomen Prve kreditne zavarovalnice v slovenskem gospodarstvu in med proizvodnimi podjetji?

Za slovensko gospodarstvo na splošno in še posebej za slovenska proizvodna podjetja, ki so močno osredotočena na izvoz, je pomen SID – PKZ v tem, da jim ponuja osnovni instrument, kako zavarovati finančna tveganja. Povedano po domače, kako zavarovati terjatve.

Stopnja zavedanja, da so terjatve premoženje, tako kot denimo stavbe, oprema in stroji, in da je zato treba zavarovati tudi terjatve - podobno kot podjetja denimo pred požarom zavarujejo opremo in stavbe –, je pri gospodarskih subjektih večinoma precej nizka. Zato je krepitev tega zavedanja poslanstvo, ki ga v svojem bistvu kreditno zavarovanje opravlja na splošno.

SID – PKZ kot edina specializirana kreditna zavarovalnica s 25-letno zgodovino ima pri tem še prav posebno vlogo. V svoji zgodovini si je pridobila takšne izkušnje in tako razvila svojo storitev, da lahko to poslanstvo opravlja na najvišji ravni. Poleg tega je pri svojem delu postavila standarde, na podlagi katerih stranke primerjajo tekmece na trgu.

Kaj za podjetje pomeni ne zavarovati terjatev, najlaže ponazorim z naslednjim primerom. Podjetje, ki je zaradi neplačila svojega kupca izgubilo dva tisoč evrov, bi najbrž zamahnilo z roko, saj gre za majhen znesek. A če to podjetje dosega štiriodstotno profitno stopnjo, mora za to, da izniči izgubo zaradi neplačane terjatve, ustvariti za 50 tisoč dodatne prodaje oziroma proizvesti za toliko izdelkov in jih prodati. To pa že ni več tako majhen znesek.

Zakaj podjetja, ki želijo zavarovati svoje terjatve, izberejo vaše storitve?

Glavni so trije elementi. Prvi je finančna moč, ki jo zagotavljamo z našo kapitalsko ustreznostjo, drugi naša storitev s hitro odzivnostjo. Ker je center odločanja v Ljubljani in ker so naši skrbniki lahko pri strankah v 24 urah in nemudoma začnejo reševati njihove potrebe glede zavarovanja.

Tretji element je prav tako povezan s storitvijo, in sicer da strankam aktivno pomagamo pri izterjevanju oziroma reševanju škod, saj imamo pri tem skupni interes. V strankinem celotnem poslovnem modelu sodelujemo pri obvladovanju finančnih tveganj, kar je tako v njihovo kot ne nazadnje tudi v našo finančno korist.

Naj k temu dodam še našo prilagodljivost, saj strankam, ki imajo malo bolj kompleksen poslovni model, ki torej svoje izdelke in storitve skozi leto izvažajo različnim kupcem na različne trge, v najkrajšem možnem času zagotovimo zavarovanje terjatev za nove kupce, za nove trge in za nove izdelke. Poleg tega določenim strankam ponudimo višjo raven zavarovanja in zavarovanje tveganj na določenih trgih, kjer naši tekmeci strankam težje zagotovijo zavarovanje terjatev.

Naše prednosti prepoznajo tudi naše stranke, ki nam ostajajo zveste. Raven zvestobe naših strank je kar 93-odstotna, je pokazala zadnja raziskava. K nam se vračajo tudi tiste, ki jih je s svojo cenovno ugodnejšo ponudbo prepričala konkurenca, a očitno le za kratek čas. Poleg tega s svojimi strankami gradimo dolgoročne odnose in jim ob strani stojimo tudi v slabih časih. Svojim strankam tako v času krize nismo odpovedali ali pomembno zmanjšali zavarovanja tveganj, česar konkurenca na trgu ne more trditi.

Opozoril bi še na eno pomembno dejstvo. SID – PKZ je v letih od ustanovitve samostojne družbe, od 2005 do 2017, izplačala skoraj tri tisoč škod v skupnem znesku dobrih 147 milijonov evrov. Pri tem je v teh 12 letih prišlo le do nekaj sodnih ali drugačnih pravnih sporov, natančneje manj kot pet, iz vsebine zavarovalne pogodbe. Kar kaže, da naše stranke vedo, kaj ponujamo, da je naš produkt transparenten in da ne obljubljamo nečesa, česar potem ne izpolnimo.

Zaradi vsega naštetega ne preseneča podatek, da bi nas oziroma naše storitve svojim poslovnim partnerjem priporočilo skoraj 93 odstotkov naših strank.

Omenili ste, da vaša nova strategija predvideva tudi širitev na tuje trge. Lahko o tem poveste kaj več?

Načrtujemo širitev na trge EU z neposrednim opravljanjem naših storitev, in sicer najprej na Hrvaškem. Prek pozavarovanja nameravamo aktivno vstopiti tudi na druge trge zahodnega Balkana.

Eden od razlogov, da bomo naše aktivnosti najprej krepili na hrvaškem trgu, je to, da se je tam zavedanje o nujnosti zavarovanja terjatev oziroma prednostih, ki jih to prinese podjetju, močno okrepilo zaradi Agrokorja. Danes se nevarnosti neplačila zaradi Agrokorja zaveda celotno hrvaško gospodarstvo in interes za zavarovanje terjatev se je posledično povečal.

Kako boste vstopili na hrvaški trg?

Na hrvaškem trgu svoje storitve že ponujamo, v načrtu pa imamo tudi stalno navzočnost oziroma ustanovitev podružnice.

Se bo to zgodilo še letos?

Da, na Hrvaškem nameravamo podružnico ustanoviti še letos.

Skupina SID, ki je lastnica SID – PKZ, mora za zavarovalnico na zahtevo EU poiskati novega lastnika. Kakšne posledice bo privatizacija prinesla uporabnikom vaših storitev?

Kot poslovodstvo smo vrednostno povsem nevtralni glede lastniške sestave. To vprašanje je pravzaprav treba nameniti lastniku.

Verjamemo, da je naš poslovni model tako vzdržen in privlačen, da ga lahko umestimo ne glede na to, kakšna bo prihodnja lastniška sestava. Zagotavljamo tudi, da bomo takšen poslovni model zagovarjali pred katerimkoli lastnikom.

Z drugimi besedami, dokler bo uprava v takšni sestavi, kot je zdaj, bomo vse naredili za to, da bomo našim strankam ponudili enako storitev, kot to počnemo zdaj.

SID – PKZ je skupaj s SID banko med podporniki projekta Tovarna leta. Zakaj ste se za to odločili?

Prva kreditna zavarovalnica je podpornica slovenskega gospodarstva in še posebno slovenskega izvoza. Zaradi tega prepoznavamo tudi posebno vlogo projekta Tovarna leta, ki v ospredje postavlja slovenska industrijska podjetja. Večina naših poslovnih partnerjev je proizvodnih, zato želimo našo storitev čim bolj približati potrebam oziroma poslovnemu modelu proizvodnih podjetij. Poleg tega želimo biti z našo storitvijo aktivni deležnik pri promociji dobrih praks industrijskih podjetij, pri uporabi naprednih tehnologij, digitalizaciji ter skrbi za okolje in zaposlene. Slovenske tovarne si zaslužijo spoštovanje in večjo prepoznavnost poslovne in splošne javnosti. Tako si štejemo v čast, da pomagamo poudariti pomen slovenskih tovarn za blaginjo Slovenije in pomen zaposlenih v proizvodnji za dosežene gospodarske rezultate Slovenije. Kljub temu, da večina slovenskega gospodarstva dobro pozna našo storitev, menimo, da se s projekti, kot je Tovarna leta, lahko še bolj približamo našim sedanjim in prihodnjim strankam.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Novice
Novice Spoznajte 10 finalistk za naziv inženirka leta 2018

Izbor za inženirko leta prepoznava potencial inženirk, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov

Prva dva od desetih projektov digitalizacije, informatizacije in modernizacije tehnološke opreme ter procesov, ki jih na 180 straneh...

Tovarna
Novice
Novice Število sodelovalnih robotov v proizvodnji bo strmo raslo

Med prednostmi sodelovalnih robotov so okretnost, majhnost, mobilnost, preprosta uporaba in upravljanje, cenovna dostopnost

Tovarna
Novice
Novice V novem centru za sodelujočo robotiko je delo dobilo pet sodelovalnih robotov

Center za sodelujočo robotiko, ki so ga včeraj odprli na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je opremljen s sodelovalnimi roboti...

Tovarna
Novice
Novice Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko kmalu center za sodelujočo robotiko

V novem centru, ki ga bodo lahko uporabljala tudi proizvodna podjetja, bodo pokrivali najnovejše tehnologije s področja robotike

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Digitalne tehnologije skrajšujejo čas dajanja izdelkov na trg

Digitalne tehnologije so v zadnjih letih postale eno glavnih gonil za naložbe pri novih in tudi starih projektih v infrastrukturi,...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse V Siemensovi mednarodni ekipi poznavalci steklarstva in digitalizacije

Načrt digitalizacije Steklarne Hrastnik bo Siemensu služil kot referenca za podobne svetovalne projekte v steklarski industriji.

Tovarna
Novice
Novice (intervju) V evropsko raziskavo o proizvodni dejavnosti pri nas vključenih 870 podjetij

V tokratni, že šesti raziskavi o proizvodni dejavnosti v Evropi, ki jo koordinira nemški inštitut Fraunhofer in ki poteka vsaka tri...