(priložnost) Kmalu nova ugodna posojila SID banke za razvojne projekte in naložbe

(priložnost) Kmalu nova ugodna posojila SID banke za razvojne projekte in naložbe
(priložnost) Kmalu nova ugodna posojila SID banke za razvojne projekte in naložbe
  06.02.2018  |  15:00
Čas branja: 6 min
Za financiranje svojih raziskovalno-razvojnih in naložbenih projektov bodo lahko podjetja pri SID banki najela do 15 milijonov evrov posojila z ugodno obrestno mero

V SID banki bodo konec meseca podjetjem ponudili novo možnost najema ugodnih posojil za financiranje tehnološko-razvojnih projektov. In sicer tako za financiranje raziskovalno-razvojnih kot tudi naložbenih projektov. O podrobnostih novega programa financiranja in tudi o drugih ugodnih posojilih, s katerimi v Slovenski izvozni in razvojni banki podjetjem pomagajo krepiti konkurenčni položaj na tujih trgih, s tem pa tudi njihovo rast, smo se pogovarjali z izvršnim direktorjem SID banke Romanom Rojcem.

Za financiranje tehnološko-razvojnih projektov bodo lahko podjetja pri SID banki najela do 15 milijonov evrov posojila z ugodno obrestno mero. Kakšni so pogoji novega posojila, komu je namenjeno?

Novo spodbujevalno posojilo SID banke je namenjeno širokemu krogu podjetij, tako velikih kot malih, za financiranje njihovih raziskovalno-razvojnih in naložbenih projektov. Denimo za nabavo nove tehnološke opreme ali uvajanje novih proizvodnih procesov, s katerim podjetje uvaja nov izdelek, proces ali storitev oziroma te pomembno izboljšuje.

Oblikovali smo ga tako, da z njim dopolnjujemo ponudbo naših preostalih ugodnih posojil za financiranje poslovanja, naložb in kapitalskega utrjevanja podjetij. Poleg tega smo pri oblikovanju novega posojila upoštevali tudi izkušnje, ki smo jih pridobili s financiranjem razvojnih projektov podjetij, ki so imela vzdržne poslovne modele, a so bila v finančnih težavah, in s financiranjem razvojnih projektov podjetji, ki so se spopadala z izzivom hitre rasti.

Ker podjetju razvojni projekti ne prinesejo rezultatov zelo hitro, smo naše novo posojilo temu prilagodili. Tako je njegova ročnost od šest do 12 let, moratorij na odplačilo glavnice pa je najmanj dve leti do največ šest let. Oziroma največ do polovice ročnosti posojila. S tem bomo podjetjem zagotovili potreben čas, da tehnologijo oziroma izdelek razvijejo, ga preizkusijo in ga dajo na trg.

Najnižja vrednost posojila je sto tisoč evrov na projekt, največja pa 15 milijonov evrov. Delež, ki ga morajo za financiranje celotnih stroškov raziskovalno-razvojnega projekta zagotoviti podjetja sama, je 15 odstotkov, pri naložbenem projektu pa morajo podjetja zagotoviti 25 odstotkov upravičenih stroškov.

Povedano drugače, SID banka bo z ugodnim posojilom podprla 85 odstotkov celotnih stroškov raziskovalno-razvojnega projekta in 75 odstotkov upravičenih stroškov naložbenega projekta.

Kdaj boste objavili razpis za novo posojilo?

Podjetja bomo k oddaji vlog za novo posojilo povabili prihodnji mesec. Ker ta posojila vsebujejo elemente državne pomoči, so oblikovana tako, da so dostopnejša malim in srednjim podjetjem iz vzhodnega dela Slovenije, kar pa ne pomeni, da posojila ne morejo dobiti podjetja tudi iz zahodne regije.

Naj ob tem opozorim na pomembno razliko med novim posojilom in našimi dozdajšnjimi posojili za financiranje razvojnih projektov. Medtem ko smo pri prejšnjih podprli razvoj ali naložbo v tehnologijo, ki je bila novost oziroma inovacija v svetovnem merilu, pa z novim posojilo podpiramo tudi uvajanje oziroma prenos tehnologije, ki je novost za podjetje, ni pa nujno inovacija zunaj samega podjetja. S tem smo nekajkrat razširili nabor podjetij, ki se lahko potegujejo za ta posojila.

Kakšno bo po vaših pričakovanjih zanimanja podjetij za novo posojilo?

V SID banki želimo s posojilom financirati podjetja, ki poskušajo dvigniti svojo konkurenčnost in ki so aktivna ter agilna v smeri digitalizacije, tehnološkega razvoja, novih poslovnih modelov … Tudi v povezavi s četrto industrijsko revolucijo, kjer slovenska podjetja potrebujejo spodbude.

Po naši oceni je med podjetji za takšno posojilo veliko kandidatov. To lahko rečemo tudi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v pogovorih s podjetji, s katerimi smo bili lani v stiku zaradi naših drugih programov. Vsa med njimi sicer niso izpolnjevala pogojev, ki jih naši programi zahtevajo. A so bila med njimi tudi takšna, ki jim bodo pogoji novega posojila ustrezali.

Naj ob tem poudarim še, da v SID banki s svojimi posojili pripomoremo, da projekti podjetij ustrezajo tudi pogojem za posojila poslovnih bank.

Kako projekt postane zanimivejši za banke?

Projekt lažje izpolnjuje pogoje poslovne banke, saj dosega splošno sprejeta pravila financiranja - ima zadosten delež lastnih sredstev, ima ročnost, ki je prilagojena denarnemu toku podjetja.

Če podjetje na primer ustvarja 200 tisoč evrov denarnega toka, ne more dobiti dva milijona evrov posojila na pet let, ker ga ne bo sposobno odplačati. Takšno podjetje lahko dobi posojilo na deset, ali še bolje na 12 let, s tem pa postane denarni tok vzdržen z vidika poslovanja podjetja.

Če je finančna slika podjetja takšna, da bi mu poslovne banke odobrile 12-letno posojilo le s težavo ali sploh ne na 12 let, pa mu mi v vlogi razvojne banke posojilo odobrimo, s tem povečamo dodano vrednost in posojilno zmogljivost posojilojemalca, pa tudi poslovne banke.

Plastično povedano, če podjetje za naložbo ali razvojni projekt potrebuje posojilo z ročnostjo 12 let ali več, pa mu poslovne banke same takšnega posojila niso sposobne zagotoviti, s tem, ko v posel vstopi SID banka, temu damo dodano vrednost. Podjetje dobi financiranje, poslovne banke ga lahko podprejo s posojilom s krajšo ročnostjo, naše posojilo pa z daljšo ročnostjo dopolnjuje ponudbo poslovnih bank.

Kako naj v podjetjih pristopijo k pripravi vloge za posojilo, da bodo na razpisu uspešni?

Zelo pomembno je, da se čim prej povežejo z nami, saj jim lahko naši usposobljeni sodelavci svetujejo pri strukturiranju projekta oziroma pri tem, kako naj posel najbolje zapeljejo.

Zelo pomembno je tudi, da za posojilo zaprosijo, še preden se lotijo kakršnihkoli zavezujočih dejavnosti ali že pridobijo financiranje. V nasprotnem primeru namreč izgubijo pravico do financiranja projekta z našim posojilom. Če se podjetja projekta lotijo sama, še preden so zaprosila za posojilo SID banke, se namreč šteje, da zanj pomoči razvojne banke ne potrebujejo. V preteklosti smo imeli kar nekaj takšnih primerov.

V letih 2009 in 2010 je SID banka oblikovala poseben program za financiranje razvojnih projektov s področja avtomobilske industrije. Za kako uspešnega se je izkazal?

Ta krizni program, ko slovenska avtomobilska podjetja niso mogla dobiti subvencij, kot je bilo to mogoče v drugih državah za podjetja prvega in drugega reda dobaviteljev, se je izkazal za zelo uspešnega. S financiranjem 28 razvojnih projektov 14 podjetij je SID banka vplivala tako na poslovanje podjetij v težkih razmerah finančne krize kot tudi na raziskovalno-razvojnega ter okoljskega.

Podjetja so namreč povečala dodano vrednost in dodano vrednost na zaposlenega, ohranila delovna mesta, poleg tega pa tudi dodatno zaposlovala. Zelo pomembno je tudi, da so ohranila status razvojnega dobavitelja evropskim in svetovnim avtomobilskim proizvajalcem.

S financiranjem projektov je SID banka spodbudila investicije v raziskovalno-razvojno in inovativno dejavnost zasebnega sektorja, omogočila razvoj 28 patentov in inovacijskih rešitev ter izboljšala sodelovanje industrije z razvojnimi inštitucijami.

S projekti podjetij je omogočila zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj so novi produkti pripomogli k skupnem zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida vsako leto za 4,7 tone.

SID banka je konec leta z gospodarskim ministrstvom podpisala pogodbo o upravljanju tako imenovanega sklada skladov, namenjenega uporabi evropskih kohezijskih sredstev v skupni višini 253 milijonov evrov. Kakšna posojila si lahko v podjetjih obetajo iz tega naslova?

Za raziskave, razvoj in inovacije bo podjetjem v okviru sklada skladov skupaj na voljo 88 milijonov evrov. Mikroposojila, portfeljske garancije ter lastniško ali kvazi lastniško financiranje bodo na voljo malim in srednjim podjetjem, in sicer gre za 135 milijonov evrov. Za energetsko učinkovitost in urbani razvoj pa bo občinam, javnim zavodom, skladom, esco podjetjem ter drugim javnim organizacijam na voljo 30 milijonov evrov. Pri skladu skladov gre predvsem za kohezijska sredstva, deloma pa za sredstva finančnih ustanov, saj želimo s shemo doseči multiplikativne učinke. Računamo, da bodo prvi razpisi finančnim posrednikom na voljo do poletja.

SID banka je skupaj s SID - Prvo kreditno zavarovalnico med podporniki projekta Tovarna leta. Zakaj ste se za to odločili?

Industrijski, tehnološki in trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva je eno pomembnih poslanstev SID banke. Zato podpiramo promocijo dobre prakse slovenskih industrijskih podjetij pri uporabi naprednih tehnologij in učinkovitosti proizvodnje. Industrijska podjetja želimo spodbuditi k večji digitalizaciji in robotizaciji, večji energetski in snovni učinkovitosti, skrbi za okolje ter dolgoročni vzdržnosti poslovanja podjetja. Vse to so razlogi, zakaj s ponosom sodelujemo pri projektu Tovarna leta.

Uspešne zgodbe slovenskih podjetij nas vedno znova navdušijo, kreativnost in talenti, ki jih premorejo, pa nas utrjujejo v prepričanju, da v našem poslovnem okolju obstaja še ogromno neizkoriščenega potenciala za rast in razvoj. Projekt Tovarna leta naslavlja prav ta podjetja, ki si upajo iskati nove poti in načine, odkrivati nove uspešne prakse in ki si vedno znova drznejo stopiti korak naprej. Veseli smo, da s tem projektom končno dobivajo prostor tista podjetja in tiste dobre prakse, ki so nam lahko v navdih pri našem nadaljnjem delu.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Novice
Novice Spoznajte 10 finalistk za naziv inženirka leta 2018

Izbor za inženirko leta prepoznava potencial inženirk, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse V digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo bo Steklarna Hrastnik vložila 20 milijonov evrov

Prva dva od desetih projektov digitalizacije, informatizacije in modernizacije tehnološke opreme ter procesov, ki jih na 180 straneh...

Tovarna
Novice
Novice Število sodelovalnih robotov v proizvodnji bo strmo raslo

Med prednostmi sodelovalnih robotov so okretnost, majhnost, mobilnost, preprosta uporaba in upravljanje, cenovna dostopnost

Tovarna
Novice
Novice V novem centru za sodelujočo robotiko je delo dobilo pet sodelovalnih robotov

Center za sodelujočo robotiko, ki so ga včeraj odprli na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je opremljen s sodelovalnimi roboti...

Tovarna
Novice
Novice Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko kmalu center za sodelujočo robotiko

V novem centru, ki ga bodo lahko uporabljala tudi proizvodna podjetja, bodo pokrivali najnovejše tehnologije s področja robotike

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Digitalne tehnologije skrajšujejo čas dajanja izdelkov na trg

Digitalne tehnologije so v zadnjih letih postale eno glavnih gonil za naložbe pri novih in tudi starih projektih v infrastrukturi,...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse V Siemensovi mednarodni ekipi poznavalci steklarstva in digitalizacije

Načrt digitalizacije Steklarne Hrastnik bo Siemensu služil kot referenca za podobne svetovalne projekte v steklarski industriji.

Tovarna
Novice
Novice (intervju) V evropsko raziskavo o proizvodni dejavnosti pri nas vključenih 870 podjetij

V tokratni, že šesti raziskavi o proizvodni dejavnosti v Evropi, ki jo koordinira nemški inštitut Fraunhofer in ki poteka vsaka tri...