Tako Eti izdela 55 milijonov varovalk in zaščitnih stikal na leto

Tako Eti izdela 55 milijonov varovalk in zaščitnih stikal na leto
Tako Eti izdela 55 milijonov varovalk in zaščitnih stikal na leto
  24.01.2018  |  12:05
Čas branja: 10 min
Eti z Izlak, ki je predlani prvič presegel magično mejo 100 milijonov evrov prihodkov, sodi med prve tri proizvajalce varovalk v Evropi

Lučaj stran od ruševin dvorca, kjer je otroška leta preživljal avtor Slave vojvodine Kranjske, učenjak Janez Vajkard Valvasor, v ozki dolini, stisnjeni pod visoke, z gozdom poraščene zasavske hribe, deluje tovarna, ki se uvršča med prve tri v Evropi po proizvodnji varovalk ter med prvih sedem po proizvodnji stikalne tehnike.

V mednarodni skupini Eti z Izlak razvijajo, izdelujejo in prodajajo več kot devet tisoč različnih izdelkov s področja zaščite hišnih, industrijskih in energetskih električnih inštalacij, specialne talilne vložke, zaščito za polprevodnike, izdelke iz plastike, tehnično keramiko ter orodja in naprave.

Okoli 75 odstotkov pomenijo izdelki lastne blagovne znamke, preostanek pa izdelki, ki jih izdelujejo za znana svetovna podjetja. Na leto v Etiju, ki ima proizvodna podjetja v petih državah, izdelajo približno 40 milijonov varovalk in 15 milijonov zaščitnih stikal.

Širino proizvodnega programa obvladujejo z vitkimi procesi

Upravljati proizvodnjo s tako širokim portfeljem in s 60 do 70 odstotki proizvodnih nalogov, kjer je čas proizvodnje krajši od desetih minut, po besedah generalnega direktorja Etija Tomaža Berginca pred podjetje postavlja velik izziv. »Ker tako širok nabor izdelkov in kratki proizvodni časi prinašajo omejitve pri avtomatizaciji, je zelo pomembno, da smo v preteklosti pri naši ne ravno visoki stopnji avtomatizacije svoje procese naredili vitke. S prehodom na vitke principe proizvodnje smo namreč bistveno skrajšali procese izdelave izdelkov.«

Kot pravi, načrtujejo v prihodnje z avtomatizacijo pohitriti proizvodnjo tistih izdelkov, kjer so količine večje, in na račun ročnega dela povečati obseg opravil, ki jih naredijo s stroji. Tudi to po načelih vitke proizvodnje. »Principi vitke proizvodnje v povezavi s še hitrejšo avtomatizacijo so naše glavno vodilo pri obvladovanju proizvodnje,« je poudaril.

V stikalu do 70 sestavnih delov

Za izdelavo varovalk, ki so v povprečju sestavljene iz do desetih delov, je potrebnih do osem delovnih operacij. Pri stikalni tehniki, kjer najbolj kompleksni izdelki – denimo zaščitna stikala za diferenčni tok – vključujejo do 70 sestavnih delov, pa je za izdelavo potrebnih približno 40 delovnih operacij, je pojasnil Mitja Brodar, direktor tehničnega področja v Etiju.

Skupaj v Etiju za proizvodnjo 55 milijonov varovalk in zaščitnih stikal na leto potrebujejo 40 tisoč različnih sestavnih delov.

Avtomatska varovalka (inštalacijski odklopnik) iz 25 delov za manj kot evro

Kakšen izziv za Eti pomeni dejstvo, da deluje v zreli panogi, je Tomaž Berginc ponazoril na primeru avtomatske varovalke, velike za pol dlani in sestavljene iz približno 25 delov, katere cena, ko zapusti tovarno, je manj kot evro.

»Da to dosežemo, je potrebnih ogromno optimizacij na vseh ravneh. Za to, da se pod črto takšni posli izidejo, kalkulacije delamo na štiri decimalke evra.«

Na Izlakah pet proizvodnih oddelkov

V Sloveniji ima Eti poleg osrednje lokacije na Izlakah manjšo proizvodnjo še v Kamniku, v tujini pa na Poljskem, kjer deluje njihovo drugo največje proizvodno podjetje, ter v Nemčiji, na Slovaškem ter v Bosni in Hercegovini.

Etijevo proizvodnjo na Izlakah, kjer poleg matičnega deluje še invalidsko podjetje – v obeh skupaj dela približno 1.200 ljudi, med njimi je nekaj več kot 200 agencijskih delavcev –, sestavlja pet programov, in sicer montaža končnih izdelkov – varovalk in stikalne tehnike, proizvodnja keramičnih, kovinskih in plastičnih polizdelkov za varovalke in stikala ter orodjarna.

Pri proizvodnji keramičnih polizdelkov vodilni v Evropi

Tehnološki postopki, ki jih uporabljajo v proizvodnih oddelkih na Izlakah, so zelo različni. »Proizvodnjo keramičnih polizdelkov za varovalke obvladujemo popolnoma od začetka. Potrebne materiale dobimo v razsuti obliki – od kremenčevega peska, raznoraznih glin, talkov, kaolinov, glinic, naravnih oksidov in tako naprej – ter iz njih po lastnih recepturah pripravljamo mase za izdelavo keramičnih izdelkov, jih stiskamo, sintramo, žgemo …« je pojasnil Brodar.

Ta program je zelo pomemben tako za proizvodnjo Etijevih varovalk kot za prodajo podjetja, saj približno polovico keramičnih polizdelkov – na leto jih proizvedejo sedem tisoč ton –, prodajo zunanjim kupcem, med katerimi je tudi precej njihovih tekmecev. Pri keramičnih polizdelkih za varovalke je Eti vodilni proizvajalec v Evropi.

Ključne kovinske polizdelke proizvajajo sami

V okviru programa kovinskih polizdelkov v Etiju izdelujejo le tiste, ki so jih opredelili kot ključne elemente varovalk in stikal. Denimo talilne elemente, ki so srce varovalke in zagotavljajo, da ta pravilno in pravočasno odklopi, ali pa zahtevne kontaktne elemente v stikalni tehniki.

Večina strojev, orodij in linij, ki jih uporabljajo v proizvodnji in montaži, je plod njihovega lastnega znanja. Vsi izdelki, ki jih proizvajajo, so bili razviti v lastnem razvoju in zanje imajo tudi veliko patentov.

Orodjarna med najmodernejšimi v državi

»Naša orodjarna, kjer se proizvodnja deli na izdelavo orodij za proizvodnjo keramičnih, kovinskih in plastičnih sestavnih delov ter na montažo naprav in linij za avtomatično montažo končnih izdelkov, se uvršča med pet do sedem najsodobnejših in najbolje opremljenih orodjarn v Sloveniji. Svoje storitve ponuja tudi na trgu. Med njenimi kupci sta denimo Mahle in Magna,« je povedal Brodar.

Proizvodnja plastičnih polizdelkov je najbolj digitalizirana

Med najmodernejšimi programi v tovarni je proizvodnja plastičnih polizdelkov, ki je tudi najbolj digitalizirana oziroma zasnovana po načelih industrije 4.0. Vsi stroji za brizganje plastike so denimo opremljeni s tabličnimi računalniki, vzpostavljene so on-line povezave med naročili, stroji, vpenjanjem orodij, avtokontrolo, digitalno poteka nastavitev tehnoloških parametrov na strojih, je naštel direktor tehničnega področja.

Poleg cele vrste strojev za brizganje plastike, ki so opremljeni z orodji iz Etijeve orodjarne s štirimi, osmimi ali 16 gnezdi, obiskovalcu v oči pade tudi merilni projektor, s katerim sproti preverjajo kakovost plastičnih izdelkov.

Raven digitalizacije v Etiju zvišujejo tudi v drugih oddelkih, tudi pri proizvodnji keramičnih polizdelkov. Tako denimo digitalno spremljajo proizvodnjo in delovanje strojev – kakšna je učinkovitost strojev, kakšne cikle dosegajo, kakšen je izmet, delajo analize napak, spremljajo skupno učinkovitost strojev in tako naprej.

Do uspeha z nenehnim napredkom in timskim delom

Med dobrimi praksami v proizvodnji, ki Etiju pomagajo rasti ter ohranjati in pridobivati nove kupcev, je Peter Benko, vodja programske enote varovalke, poudaril osredotočenost na stalen napredek. Za to so v podjetju oblikovali 26 timov, ki se ukvarjajo s kakovostjo izdelkov, optimizacijo procesov in izdelkov, ter projektne time za razvoj novih izdelkov.

»S timi nenehno iščemo možnosti za izboljšave, ki jih vgrajujemo v našo proizvodnjo ter s tem izboljšujemo produktivnost podjetja. Med drugim se s timi posvečamo skrajševanju dobavnih časov za kupce, boljši kakovosti izdelkov, manjšemu izmetu, optimiziranju izdelkov. Pomembno je tudi, da se prek timskega dela krepijo stiki med zaposlenimi, izboljšuje se njihovo sodelovanje, kar vse pripelje do učinkovitejšega iskanja rešitev,« je prednosti sistematičnega timskega dela naštel Benko.

In dodal, da jim je tudi zaradi tega v zadnjih letih uspelo pomembno povečati produktivnost in zadovoljstvo svojih kupcev. »Kar ne nazadnje kaže tudi lepa rast prodaje, kjer smo v zadnjih letih naredili zelo velik preskok,« je poudaril.

Nova linija za talilne vložke za NV

Timi veliko delajo tudi pri avtomatizaciji. »V okviru timov razvijemo kompletno rešitev, od dizajna izdelkov do procesa avtomatizacije. S pomočjo naše orodjarne avtomatizirano linijo potem tudi zgradimo, vpeljemo v proizvodnjo ter jo v uvajalni fazi delovanja optimiziramo do ravni, ki jo želimo doseči,« je pojasnil Benko.

Med zadnjimi avtomatiziranimi linijami so v Etiju lani razvili in postavili linijo za proizvodnjo talilnih vložkov za nizkonapetostne močnostne varovalke (NV), na kateri izdelujejo tri velikosti, in sicer NV 00, 0 in 1C. Polnjenje talilnih vložkov s kremenčevim peskom so prepustili robotu, ki s preciznimi gibi v robotski celici neutrudno opravlja svoje delo na petih gnezdih.

Skupaj imajo v Etiju približno 15 robotov, ki jih med drugim uporabljajo za zahtevne operacije pri montaži izdelkov.

V prihodnje še tri linije za NV

Naložba v novo linijo za NV, na kateri na leto izdelajo dva milijona talilnih vložkov, je bila vredna 750 tisoč evrov. Med njenimi glavnimi prednostmi je Peter Benko poudaril tako večjo kakovost izdelkov kot tudi večjo učinkovitost izdelave ter sledljivost izdelkov, saj je prav vsak talilni vložek označen s svojo unikatno serijsko številko. V Etiju sicer vsak izdelek, preden zapusti tovarno, preizkusijo vsaj po osnovnih parametrih.

»Talilne vložke smo, preden smo proces izdelave avtomatizirali, sestavljali ročno. Njihova izdelava zahteva veliko natančnost, kar je kljub visoki usposobljenosti naših zaposlenih težko doseči,« je povedal Benko. In dodal, da kakovost talilnih vložkov preverjajo tudi z rentgenom. Pri nekaterih tipih izdelkov uporabljajo vzorčne kontrole, pri tistih zelo specialnih pa stoodstotne.

Štirim linijam za NV nameravajo v prihodnje dodati še tri in tako proizvodnjo talilnih vložkov za NV s sedanjih 8,5 milijona kosov do leta 20121 povečati na 13 do 14 milijonov kosov.

Kompromis med produktivnostjo in fleksibilnostjo

Na pomembno prednost novih proizvodnih linij je opozoril tudi Tomaž Berginc. »Vse nove linije so takšne, da menjava tipa traja do dve minuti. Kar je ogromna razlika v primerjavi s starimi linijami, na kateri se je izdelek proizvajal deset minut, potem pa je trajalo približno 25 minut, da smo tip zamenjali.«

Ob tem je poudaril, da je ob tako velikem številu različnih izdelkov izdelava komponent avtomatizirana, končna montaža pa ostaja deloma ročna in teče po načelih vitke proizvodnje. Kot opozarja Berginc, je kompromis med visoko produktivnostjo in visoko fleksibilnostjo težko dosegati. »Velika fleksibilnost ogromno stane. Stane tudi avtomatizacija, ki zahteva velike količine.«

Zelo zadovoljni z lanskim rezultatom

S svojo lansko rastjo so v Etiju zelo zadovoljni. »Prihodke smo v primerjavi s predlanskim povečali za 13 odstotkov (op. a.: Eti je leto 2016 končal s skoraj 106 milijoni evrov prihodkov, 3,6 milijona evrov čistega dobička in EBIDTA v višini 9,3 milijona evrov), ustvarili smo tudi pomembno večji neto dobiček kot v predlanskim. In to kljub velikim podražitvam nekaterih surovin, denimo bakra. Višjo profitabilnost smo dosegli s precej večjo prodajo ter z večjo produktivnostjo in kakovostjo v proizvodnji,« je dejal Tomaž Berginc.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Za nagrado tovarna leta 2018 se bodo 10. oktobra v Kranju pomerili Domel, Krka in Polycom

Zmagovalca izbora Tovarna leta 2018 bo na popoldanskem dogodku, ki ga gosti družba Iskratel, izbrala štiričlanska strokovna komisija, ki...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Z vitko organizacijo v petih letih do dvakrat večjih prihodkov

Naložba se navadno povrne v dveh letih; pomembno je, da so v proces uvajanja vitke organizacije vključeni vsi zaposleni

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Tako v Domelu izdelujejo 30 odstotkov lažje elektromotorje kot njihovi tekmeci po svetu

Vsako tretje gospodinjstvo v Evropi gre nad prah s sesalnikom, ki ga poganja Domelov elektromotor; družba iz Železnikov je lani izdelala...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Pri gabaritih so prostorsko postavitev tovarne Yaskawe zmanjšali za več kot polovico

Zbrali smo izkušnje nekaj podjetij, ki sodelujejo z laboratorijem LASIM

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Vsak realen proizvodni proces znajo spraviti v digitalno obliko

Na fakulteti za strojništvo podjetja učijo, kako z digitalizacijo povečati konkurenčnost na trgu

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Finalisti izbora Tovarna leta 2018 bodo znani 5. septembra

Zmagovalca bo na sklepnem dogodku 10. oktobra, ki ga gosti družba Iskratel, izbrala strokovna komisija

Tovarna
Izbor Tovarne leta
Izbor Tovarne leta Kakšne so napredne proizvodne prakse najboljših proizvodnih podjetij v Sloveniji

Vodstva proizvodenj slovenskih podjetij, proizvodni strokovnjaki ter njihovi dobavitelji bodo 10. oktobra zbrani na enem mestu in bodo...

OGLAS
Tovarna
Partnerji sporočajo
Partnerji sporočajo Brez prilagodljivosti ne bo šlo več naprej

Poslovni informacijski sistem MIT Orkester tovarnam prihodnosti zagotavlja hitro spreminjanje proizvodnih in režijskih procesov glede na...